Nova ocena politik za podporo prehodu v krožno gospodarstvo kaže, da lahko kombinacija pristopov, usmerjenih v potrošnjo in proizvodnjo, zmanjša rabo primarnih materialov v Evropi za 15 %, pri skupnih stroških približno 1 % BDP.
Krožno gospodarstvo si prizadeva, da materiali ostanejo v uporabi čim dlje, ob tem pa zmanjšuje nastajanje odpadkov. Tak pristop lahko pomaga omejiti porabo primarnih surovin v družbi – kar je še posebej pomembno, saj naj bi se zaradi rasti dohodkov in prebivalstva do leta 2050 svetovna poraba dobrin podvojila.
Evropska unija je bila ena prvih na svetu, ki je začela spodbujati načela krožnega gospodarstva. Evropska komisija je prvi akcijski načrt za krožno gospodarstvo sprejela leta 2015, kasneje pa ga posodobila leta 2020, ko je postal osrednji del evropskega zelenega dogovora. Države članice so odgovorne za lasten prehod v krožno gospodarstvo, vendar se stopnja krožnosti in napredek med državami precej razlikujeta. V zadnjih letih se je v nekaterih državah uporaba krožnih materialov celo ustavila ali zmanjšala.
Nova študija želi odločevalcem ponuditi vpogled v učinkovitost politik krožnega gospodarstva, ne le glede vpliva na rabo materialov, temveč tudi glede njihovih gospodarskih in družbenih učinkov. Analiza kaže, da obstoječe politike podnebnih sprememb same po sebi niso dovolj za bistveno zmanjšanje rabe materialov. Potrebna je kombinacija ukrepov na strani ponudbe in povpraševanja, ki zajemajo različne surovine (fosilna goriva, kovine in nekovinske minerale) ter vse faze vrednostne verige – od rudarjenja do končne potrošnje.
Raziskovalci so uporabili globalni model gospodarstva, ki vključuje tako prihodnje ukrepe (npr. fiskalne spodbude za recikliranje) kot ukrepe za spremembo potrošniških navad. Preučili so več scenarijev:
- Ukrepi na strani povpraševanja (npr. obdavčitev primarne proizvodnje in subvencioniranje recikliranih materialov),
- Ukrepi na strani ponudbe (npr. podaljšanje življenjske dobe izdelkov in zmanjšanje povpraševanja),
- Kombiniran scenarij.
- Študija je ocenila tudi vpliv ambicioznih podnebnih politik EU. Te pomembno zmanjšujejo rabo fosilnih goriv, vendar imajo manjši vpliv na celotno rabo materialov.
Rezultati kažejo, da ukrepi na strani povpraševanja (npr. spremembe potrošnje in oblikovanja izdelkov) zmanjšujejo skupno rabo materialov. Na primer, scenarij spremembe potrošnje vodi do 2,3‑odstotnega zmanjšanja pridobivanja materialov in 2,6‑odstotnega zmanjšanja njihove porabe.
Fiskalne politike, ki obdavčujejo uporabo primarnih surovin, imajo bolj omejen učinek in lahko povzročijo selitev proizvodnje v druge države (t. i. »uhajanje materialov«). Na primer, davek na pridobivanje nekovinskih mineralov zmanjša njihovo pridobivanje za 4 %, porabo pa le za 1,1 %, saj države nadomestijo manjkajoče materiale z uvozom. Takšne učinke bi lahko omilili z davčnimi prilagoditvami na mejah.
Kombinacija politik krožnega gospodarstva lahko do leta 2030 (glede na leto 2021) zmanjša pridobivanje materialov v Evropi za 15 % v primerjavi s scenarijem brez sprememb. Učinki pa se med državami razlikujejo – od več kot 14 % zmanjšanja v Romuniji do okoli 9 % v nekaterih drugih državah vzhodne Evrope. To kaže, da je treba politike prilagajati posameznim državam.
Skupni stroški izvajanja teh politik so ocenjeni na približno 1 % BDP do leta 2030, kar raziskovalci ocenjujejo kot razmeroma nizko, še posebej ker analiza ne vključuje dodatnih koristi, kot so izboljšano zdravje, večja produktivnost in večja biotska raznovrstnost.
Kljub temu pa študija opozarja na morebitne socialne posledice: politike krožnega gospodarstva bi lahko povečale neenakost v plačah, saj bi se nekvalificiranim delavcem plače relativno znižale (približno za 2 % v primerjavi s kvalificiranimi). Razlog je preusmerjanje gospodarstva iz materialno intenzivnih panog (npr. rudarstvo in kovinarstvo) v dejavnosti, ki temeljijo na znanju (npr. oblikovanje, inženirstvo). Za ublažitev teh učinkov bodo morda potrebni dodatni ukrepi.
Vir: Evropska komisija