Evropska poenostavitev zahtev glede trajnostnega poročanja podjetjem prinaša določeno razbremenitev, vendar ne odpravlja potrebe po kakovostnih podatkih o emisijah, dobavnih verigah in okoljskih tveganjih. Po podatkih, ki jih povzema ESG Today, 66 odstotkov organizacij krepi aktivnosti na področju preglednosti dobavnih verig in obvladovanja tveganj, na dodatno regulatorno jasnost pa pred ukrepanjem čaka le še 5 odstotkov organizacij.
Evropski okvir trajnostnega poslovanja se spreminja. Spremembe evropskih standardov trajnostnega poročanja (ESRS) in postopno izvajanje pravil o skrbnem pregledu podjetij zmanjšujejo del administrativnih in poročevalskih zahtev.
Toda poenostavitev pravil ne pomeni, da postajajo manj pomembni spremljanje emisij, pregled nad dobavno verigo, obvladovanje okoljskih in drugih trajnostnih tveganj ter kakovost podatkov. Nasprotno – podjetja trajnost vse bolj obravnavajo kot del poslovnega upravljanja in ne zgolj kot obveznost poročanja.
Od poročanja k upravljanju tveganj
Raziskave, ki jih povzema ESG Today, kažejo premik prioritet. Vključevanje trajnostnosti v poslovno strategijo, procese in portfelj izdelkov postaja pomembnejše od same priprave razkritij in zunanjega komuniciranja.
66 odstotkov organizacij povečuje aktivnosti na področju preglednosti dobavnih verig in upravljanja tveganj, medtem ko je leto prej ta delež znašal 53 odstotkov.
Opazno rastejo tudi naložbe v programske rešitve za trajnostnost in upravljanje tveganj – njihov delež se je povečal z 19 na 36 odstotkov. Hkrati samo 5 odstotkov organizacij pred nadaljnjim ukrepanjem čaka na dodatno regulatorno jasnost, leto prej jih je bilo 12 odstotkov.
Manj poročanja ne pomeni manj dela
Poenostavljene zahteve lahko zmanjšajo količino podatkov, ki jih mora podjetje formalno razkriti, vendar to ne zmanjšuje potrebe po razumevanju lastnih vplivov in tveganj.
Podjetja še vedno potrebujejo podatke o emisijah, porabi virov, dobaviteljih in izpostavljenosti tveganjem. Prav tako morajo določati cilje, izvajati ukrepe in spremljati napredek.
ESG Today opozarja, da bi podjetja, ki bi se na regulatorno razbremenitev odzvala z zmanjševanjem vlaganj v te zmogljivosti, lahko oslabila temelje, potrebne za učinkovito upravljanje trajnostnosti.
Kakovost podatkov ostaja ključna
Pomemben izziv ostaja kakovost trajnostnega poročanja. Študija več kot 15.000 dokumentov s trajnostnimi razkritji, na katero se sklicuje prispevek, je pokazala, da so z razširjanjem poročanja poročila v povprečju postajala manj konkretna in manj kvantitativna ter bolj promocijska. Več poročanja torej samo po sebi še ne pomeni tudi kakovostnejšega poročanja.
Za verodostojne podatke so potrebni jasna odgovornost za njihovo zbiranje, enotne definicije, ustrezne notranje kontrole in možnost sledenja podatkom do njihovega izvora.
Po navedeni raziskavi 42 odstotkov organizacij izboljšuje zbiranje podatkov za ESRS, 37 odstotkov usposablja svoje zaposlene, 36 odstotkov pa vlaga v programsko opremo za trajnostnost oziroma upravljanje tveganj.
Trajnostni podatki morajo postati uporabni za poslovanje
Pomemben premik je tudi povezovanje trajnostnih podatkov z dejanskimi poslovnimi odločitvami. Podatki o emisijah in porabi virov lahko pokažejo neučinkovitosti, boljši pregled nad dobavitelji pa lahko pomaga pravočasno zaznati tveganja, še preden povzročijo motnje.
To pomeni, da trajnostnih podatkov ni smiselno zbirati zgolj zaradi priprave poročila. Njihova vrednost se poveča, ko se uporabljajo pri nabavi, proizvodnji oziroma operativnem poslovanju, financah in upravljanju tveganj.
Čas za krepitev temeljev, ne za čakanje
Trenutno obdobje evropskega poenostavljanja pravil je zato mogoče razumeti tudi kot priložnost. Podjetja lahko čas, ki ga prinaša zmanjšanje nekaterih poročevalskih obremenitev, uporabijo za izboljšanje kakovosti podatkov, ureditev odgovornosti, usposabljanje zaposlenih in boljši pregled nad dobavno verigo.
Evropska trajnostna zakonodaja se bo tudi v prihodnje spreminjala. Čakanje na dokončno obliko vseh zahtev zato lahko pomeni izgubljen čas. Pomembnejše postaja vprašanje, ali ima podjetje vzpostavljene podatke, procese in odgovornosti, ki mu omogočajo, da trajnostna tveganja in priložnosti vključuje v vsakodnevno odločanje.