Predlog novega Zakona o varstvu okolja (ZVO-3): kaj prinaša podjetjem in okoljskim zavezancem?

Zaključen je postopek priprave predloga novega Zakona o varstvu okolja (ZVO-3), ki naj bi nadomestil veljavni ZVO-2 in na novo sistemsko uredil področje varstva okolja. Predlog je obsežen – vsebuje več kot 300 členov – ter posega v številna področja, od industrijskih emisij in okoljevarstvenih dovoljenj do ravnanja z odpadki, okoljske odgovornosti, monitoringa in okoljskih podatkov.

Pomemben razlog za pripravo novega zakona je tudi prenos novejših zahtev prava EU. ZVO-3 med drugim vključuje zahteve prenovljene evropske zakonodaje o industrijskih emisijah, kakovosti zunanjega zraka in čiščenju komunalne odpadne vode.

Za podjetja in druge okoljske zavezance je zato pomembno predvsem vprašanje, katere postopke, odgovornosti in interne procese bo treba po uveljavitvi novega zakona prilagoditi.

Nova pravila na področju industrijskih emisij

Eden pomembnejših razlogov za ZVO-3 je prenos sprememb evropske Direktive o industrijskih emisijah (IED). Predlog med drugim prenaša Direktivo (EU) 2024/1785, ki je spremenila Direktivo 2010/75/EU o industrijskih emisijah in direktivo o odlagališčih odpadkov.

To področje je posebej pomembno za upravljavce industrijskih naprav, ki potrebujejo okoljevarstveno dovoljenje. Nova evropska ureditev krepi zahteve glede preprečevanja in zmanjševanja onesnaževanja ter okoljske učinkovitosti industrijskih obratov, kar se odraža tudi v predlagani nacionalni ureditvi.

ZVO-3 obenem sistematičneje ureja postopke za izdajo, spremembo in prenehanje okoljevarstvenih dovoljenj. Ob dokončnem prenehanju obratovanja naprave ali izvajanja dejavnosti bo moral upravljavec o tem obvestiti ministrstvo in predložiti dokazila, da je izvedel zahtevane ukrepe po prenehanju obratovanja. Ministrstvo bo nato odločilo o prenehanju okoljevarstvenega dovoljenja.

Okoljske smernice kot pomoč pri uporabi predpisov

Novost predloga so tudi okoljske smernice. ZVO-3 jim daje poseben pravni status kot navodilom in usmeritvam za uporabo okoljskih predpisov.

Smernice sicer ne bodo pravno zavezujoče, njihov namen pa je, da jih pri razlagi in uporabi predpisov uporabljajo tako pristojni organi kot zavezanci. Cilj je predvsem bolj poenotena uporaba okoljske zakonodaje v praksi.

Za podjetja bi to lahko pomenilo pomembnejši praktični vir pri razlagi zahtev, kjer zakon in podzakonski predpisi dopuščajo različne interpretacije.

Skrbnik varstva okolja ostaja pomembna funkcija

ZVO-3 ohranja institut skrbnika varstva okolja. Obveznost se glede kroga zavezancev bistveno ne spreminja glede na ZVO-2.

Skrbnika bodo morali imeti predvsem povzročitelji obremenitve, ki potrebujejo okoljevarstveno dovoljenje za določene naprave oziroma obrate ali okoljevarstveno dovoljenje za obdelavo odpadkov. Skrbnik je lahko z zavezancem v delovnem ali pogodbenem razmerju.

Večina njegovih nalog ostaja primerljiva z veljavno ureditvijo, ZVO-3 pa njegovo vlogo dodatno povezuje tudi z ravnanjem podjetja ob morebitnem začetku stečajnega postopka.

Okoljske obveznosti tudi ob stečaju in prodaji premoženja

Pomembnejša novost je podrobnejša ureditev položaja okoljskih obveznosti podjetja v insolvenčnih in izvršilnih postopkih.

Predlog želi preprečiti položaje, ko bi zaradi stečaja ali prodaje premoženja ostalo nejasno, kdo mora poskrbeti za onesnaženo zemljišče, napravo, obrat, odpadke ali druge okoljske obveznosti.

Posebej pomembna je ureditev prodaje onesnaženega premoženja v izvršbi. Pri njegovi cenitvi bo treba upoštevati okoljske obveznosti, kupec pa bo moral biti opozorjen, da z nakupom takšnega premoženja prevzema tudi obveznosti, ki ga bremenijo po ZVO-3.

To lahko postane pomembno tudi pri nakupih nepremičnin, industrijskih lokacij, naprav in drugega premoženja podjetij, saj bo okoljski skrbni pregled pred nakupom še pomembnejši.

Krepitev odgovornosti za okoljsko škodo

ZVO-3 podrobno ureja tudi preprečevanje in sanacijo okoljske škode.

Izvajalec poklicne dejavnosti je po predlogu odgovoren za preprečevanje neposredne nevarnosti za nastanek okoljske škode in za njeno sanacijo ne glede na krivdo. Med dejavnostmi, za katere velja takšna odgovornost, so med drugim določene naprave z okoljevarstvenim dovoljenjem, ravnanje z odpadki, odvajanje odpadnih voda, dejavnosti z emisijami v zrak ter druge okoljsko relevantne dejavnosti.

Za podjetja to ponovno poudarja pomen preventivnega obvladovanja okoljskih tveganj in ustreznega dokumentiranja ukrepov.

Vzpostavlja se register varstva okolja

Pomemben element nove ureditve je tudi register varstva okolja, ki naj bi omogočil preglednejše zbiranje in dostop do podatkov o zavezancih ter njihovih okoljskih obveznostih.

Pomen registra je razviden tudi iz pravil za izvršilne postopke: pred cenitvijo določenega dolžnikovega premoženja bo mogoče prek registra preveriti, ali so z njim povezane okoljske obveznosti.

Večja povezanost evidenc in digitalizacija okoljskih podatkov lahko v praksi pomenita tudi lažji nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti.

Jasnejša pravna podlaga za standarde kakovosti okolja

ZVO-3 posega tudi v ureditev standardov kakovosti voda, zunanjega zraka, hrupa in drugih delov okolja.

Predlagatelj pojasnjuje, da je bilo pri veljavni ureditvi ugotovljeno, da v nekaterih primerih podzakonski predpisi niso imeli dovolj jasne zakonske podlage. ZVO-3 zato natančneje določa zakonsko podlago, na kateri bo lahko vlada določala posamezne standarde kakovosti okolja.

Kaj naj podjetja spremljajo?

Ker gre za predlog zakona, določbe še ne pomenijo veljavnih novih obveznosti. Za okoljske zavezance pa je smiselno že zdaj spremljati predvsem prihodnje spremembe pri okoljevarstvenih dovoljenjih in industrijskih emisijah, nalogah skrbnika varstva okolja, okoljski odgovornosti, ravnanju ob prenehanju dejavnosti oziroma insolventnosti ter novih evidencah in registru varstva okolja.

ZVO-3 namreč ni zgolj tehnična prenova ZVO-2. Predlog na posameznih področjih uvaja nove institute in postopke ter slovensko ureditev prilagaja novejši okoljski zakonodaji EU. Za podjetja z večjimi vplivi na okolje bo zato po sprejetju zakona pomemben pravočasen pregled obstoječih dovoljenj, internih postopkov in odgovornosti.

Opomba: članek temelji na besedilu Predloga Zakona o varstvu okolja (ZVO-3), EVA 2024-2570-0046, prva obravnava. Ker zakon še ni sprejet, se lahko besedilo in posamezne obveznosti v nadaljnjem zakonodajnem postopku še spremenijo.

Za uporabo priljubljenih vsebin se prijavite.

Aktualna izobraževanja - 10 % popust za naročnike s kodo: EOKOLJE10

Prijavite se na E-novice

Prijava na novice