Vlada Republike Slovenije je pripravila predlog sprememb in dopolnitev Uredbe o izvajanju intervencije Testiranje naravovarstvenih ukrepov na zavarovanih območjih iz Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027. Predlagane spremembe ne spreminjajo ciljev intervencije, temveč predvsem izboljšujejo pogoje za izvajanje projektov, prilagajajo razpisne zahteve ter omogočajo učinkovitejšo porabo razpoložljivih sredstev.
Intervencija je namenjena razvoju in preizkušanju novih sonaravnih kmetijskih praks na zavarovanih območjih ter spodbujanju tesnejšega sodelovanja med upravljavci zavarovanih območij in kmetijskimi gospodarstvi. Hkrati želi povečati zanimanje za vključevanje v naravovarstvene ukrepe, ki se izvajajo v okviru skupne kmetijske politike.
Cilj ostaja ohranjanje narave
Predlog uredbe izhaja iz spoznanja, da je za učinkovito varstvo narave potrebno razvijati nove pristope upravljanja kmetijskih površin. Zato intervencija podpira testiranje inovativnih naravovarstvenih ukrepov, ki prispevajo k ohranjanju habitatov, ogroženih vrst ter izboljšanju stanja območij Natura 2000 in drugih zavarovanih območij.
Pri izbiri projektov bodo še naprej pomembna merila, ki vrednotijo izkušnje vodilnega partnerja na področju ohranjanja narave, število vrst oziroma habitatnih tipov, ki jih projekt obravnava, ter prispevek k ciljem Programa upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023–2028 oziroma načrtov upravljanja posameznih zavarovanih območij.
Predlagatelj ocenjuje, da bodo spremembe pozitivno vplivale na ohranjanje biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot in habitatov ter spodbudile dodatne investicije v varstvo narave.
Natančnejša opredelitev upravičenih površin
Ena pomembnejših sprememb se nanaša na natančnejšo opredelitev površin, na katerih se lahko izvajajo projekti. Po novem morajo biti površine ves čas trajanja projekta v Registru kmetijskih gospodarstev evidentirane kot orna zemljišča, trajno travinje ali trajni nasadi, pri čemer morajo pretežno ležati znotraj zavarovanega območja.
Sprememba prinaša večjo pravno jasnost glede upravičenosti površin in zmanjšuje možnost različnih razlag pri izvajanju projektov.
Obenem se najdaljše trajanje projekta skrajšuje z 48 na 36 mesecev, kar je povezano z zaključkom programskega obdobja skupne kmetijske politike.
Več možnosti za izvajanje novih praks
Novela prinaša tudi pomembno vsebinsko novost pri upravičenih aktivnostih. Testiranje novih naravovarstvenih ukrepov bo po novem mogoče izvajati tudi na površinah, ki so že vključene v druge naravovarstvene intervencije, kot sta KOPOP_BK (Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila – Biotska raznovrstnost in krajina) ali Sheme za podnebje in okolje (tako imenovani SOPO).
Pomembna omejitev ostaja, da podpora ne bo namenjena aktivnostim, ki predstavljajo že obvezne zahteve teh ukrepov ali pogoje pogojenosti. Financirane bodo lahko le nove aktivnosti, ki presegajo obstoječe obveznosti in prinašajo dodatno vrednost za varstvo narave.
Takšna rešitev omogoča učinkovitejše preizkušanje novih praks, hkrati pa preprečuje dvojno financiranje istih obveznosti.
Spremenjeni pogoji financiranja
Predlog uredbe prilagaja tudi višino podpore posameznim projektom. Ker se programsko obdobje zaključuje, bo preostanek razpoložljivih sredstev razdeljen med največ tri projekte.
Najvišja podpora za posamezno prijavo bo znašala do 276.000 evrov, posamezno partnerstvo pa jo bo lahko prejelo le enkrat v programskem obdobju 2023–2027.
Za celotno izvajanje intervencije je v Strateškem načrtu skupne kmetijske politike predvidenih 1,6 milijona evrov javnih sredstev. Na prvem javnem razpisu je bilo že dodeljenih 769.440,91 evra, za drugi razpis pa ostaja na voljo še 830.559,09 evra. Sofinanciranje poteka iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (33,90 %) ter nacionalnega proračuna (66,10 %).
Dodatni pogoji za prijavo
Predlog uredbe posodablja tudi razpisne pogoje. Pri prijavi bodo nosilci kmetijskih gospodarstev uporabljali podatke iz zbirne vloge za leto 2026, dodana pa je tudi nova zahteva, da mora prijavitelj glede na načrtovane aktivnosti priložiti potrebna mnenja, soglasja ali druga dovoljenja s področja varstva narave, kadar so ta potrebna.
S tem želi predlagatelj zagotoviti, da bodo projekti že ob prijavi usklajeni z naravovarstvenimi zahtevami in pripravljeni za izvedbo.
Prilagoditve pri izplačilih
Novela spreminja tudi dinamiko financiranja projektov. Podpora se bo lahko izplačala na podlagi največ štirih zahtevkov za izplačilo sredstev, hkrati pa se določa tudi najpoznejši rok za vložitev prvega zahtevka.
Gre predvsem za administrativno prilagoditev, ki omogoča lažje načrtovanje izvajanja projektov v zaključku programskega obdobja.
Prispevek k varstvu narave
Predlagane spremembe uredbe so usmerjene predvsem v učinkovitejše izvajanje projektov in boljšo prilagoditev razpisnih pravil dejanskim razmeram na terenu. Osrednji cilj ostaja nespremenjen – razvijati in preizkušati sonaravne kmetijske prakse, ki bodo prispevale k dolgoročnemu ohranjanju biotske raznovrstnosti ter izboljšanju stanja zavarovanih območij.
S tesnejšim sodelovanjem med upravljavci zavarovanih območij in kmetijskimi gospodarstvi želi država ustvariti pogoje za širšo uporabo uspešnih naravovarstvenih rešitev tudi v prihodnjih programskih obdobjih.
Povzeto po: TUKAJ