V Uradnem listu RS št. 13 z dne 20. februarja 2026 je bil objavljen Pravilnik o podrobnejši določitvi posegov v prostor, za katere je treba pridobiti vodno soglasje. Pravilnik je izdan na podlagi 150. člena Zakona o vodah in podrobneje določa primere, ko je treba za poseg v prostor pridobiti vodno soglasje.
Predpis je pomemben predvsem z vidika varstva voda in preprečevanja negativnih vplivov posegov na vodni režim, kakovost površinskih in podzemnih voda ter poplavno varnost.
Posegi na vodnih in varstvenih območjih
Pravilnik določa, da je vodno soglasje obvezno za posege na območjih, kjer obstaja povečano tveganje za vpliv na vode. To vključuje predvsem:
- vodna in priobalna zemljišča,
- vodovarstvena območja (zajetja ter najožja, ožja in v določenih primerih širša vodovarstvena območja),
- območja kopalnih voda in vplivna območja kopalnih voda,
- varstvena območja površinskih voda.
Na teh območjih lahko posegi vplivajo na kakovost voda ali vodni režim, zato je pred izvedbo potrebno soglasje pristojnega organa.
Posegi na območjih naravnih tveganj
Vodno soglasje je obvezno tudi na območjih, kjer obstajajo naravna tveganja, povezana z vodami ali nestabilnostjo tal. To velja predvsem za:
- poplavna območja, določena na podlagi kart poplavne nevarnosti ali evidenc poplavnih dogodkov,
- erozijska območja, kjer obstaja srednja ali velika verjetnost erozije tal,
- plazljiva območja, kjer obstaja verjetnost zemeljskih ali hribinskih plazov,
- plazovita območja, kjer obstaja nevarnost snežnih plazov.
Pri posegih na teh območjih je presoja vpliva na vode pomembna tudi z vidika preprečevanja škode zaradi naravnih nesreč.
Posegi, povezani z vodno infrastrukturo in rabo vode
Pravilnik določa, da je vodno soglasje potrebno tudi za posege, ki so povezani z upravljanjem voda ali posebno rabo vode. Med drugim gre za:
- posege, potrebne za izvajanje vodne pravice na podlagi koncesije ali vodnega dovoljenja,
- gradnjo ali ureditev objektov za odvzem, črpanje ali vračanje vode v vodonosnik,
- posege na vodni infrastrukturi, ki lahko spremenijo vodni režim ali stanje voda.
Takšni posegi vključujejo na primer črpališča, odvzemne objekte, jezove ali kanale.
Odvajanje komunalnih in industrijskih odpadnih voda
Vodno soglasje je obvezno tudi za posege, povezane z odvajanjem odpadnih voda. To velja zlasti za:
- posege, povezane z odvajanjem komunalnih odpadnih voda na varstvenih ali ogroženih območjih,
- posege, povezane z odvajanjem industrijskih odpadnih voda.
S tem pravilnik dodatno poudarja pomen nadzora nad posegi, ki lahko vplivajo na kakovost voda.
Posegi v kmetijstvu, gozdarstvu in rudarstvu
Vodno soglasje je lahko potrebno tudi pri nekaterih posegih v kmetijskem, gozdarskem ali rudarskem prostoru, na primer pri:
- hidromelioracijah, namakanju ali osuševanju zemljišč,
- agromelioracijah (npr. izravnava zemljišč ali nasipavanje zemlje),
- krčitvi gozdov na površini več kot 0,5 ha,
- gradnji ali rekonstrukciji gozdnih cest in vlak,
- rudarskih delih.
Takšni posegi lahko vplivajo na vodni režim ali erozijske procese, zato je njihova presoja z vidika voda posebej pomembna.
Atlas voda kot ključni informacijski vir
Območja, na katerih veljajo omejitve iz pravilnika (npr. poplavna, erozijska ali plazljiva območja), so vključena v vodni kataster in so javno dostopna prek Atlasa voda, ki omogoča vpogled v prostorske podatke s področja upravljanja voda.
Vir:
Pravilnik o podrobnejši določitvi posegov v prostor, za katere je treba pridobiti vodno soglasje