Košarica

Izkoristite brezplačni dostop ter si odklenite 3 vsebine brezplačno. Preizkusite zdaj >>

[email protected] | 02 250 18 00

Nujnost novih objektov za energijsko izrabo odpadkov in sežigalnic v Mariboru in Ljubljani

Ker je Slovenija odvisna od tujih sežigalnic, sta nova objekta za energijsko izrabo odpadkov v Mariboru in Ljubljani nujna.

V Sloveniji imamo samo eno sežigalnico, ki za namen energijske izrabe sežiga zgolj odpadke, to je Toplarna Celje, medtem ko je Salonit Anhovo (po novem Alpacem Cement) cementarna in odpadke sosežiga. Kljub polnemu obratovanju obeh objektov, Slovenija v zadnjih letih povečuje izvoz odpadkov v tujino na sežig.

Kot je navedeno v osnutku Uredbe o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov, ki bo urejala koncesije in je zdaj v javni obravnavi, Slovenija na področju predelave in odstranjevanja odpadkov s termično obdelavo ni samozadostna in je odvisna od objektov v tujini. Leta 2017 smo v postopke termične obdelave izvozili približno 165.000 ton odpadkov, v letu 2021 pa ta količina že presegla 212.000 ton. Ker je naša edina trenutno delujoča namenska naprava za termično obdelavo gorljivega nereciklabilnega ostanka obdelave komunalnih odpadkov v letu 2021 sprejela 24.886,89 ton tovrstnih odpadkov, pomeni, da je bilo v tem letu pokritih manj kot 15 odstotkov potreb in posledično samozadostnost Slovenije na tem področju ni zagotovljena.

Odpadki, primerni za energetsko izrabo, se kopičijo

Logistične težave pri čezmejnem premeščanju odpadkov za namen njihove energetske izrabe so problematiko še nekoliko zaostrile, zato so se ti odpadki začeli prekomerno kopičiti in neustrezno skladiščiti na različnih lokacijah po Sloveniji. To ima škodljive posledice tako na okolje kot za zdravje ljudi, izhaja iz osnutka uredbe. Tam lahko še preberemo, da imajo postopki termične obdelave odpadkov v hierarhiji ravnanja z odpadki prednost pred odstranjevanjem s postopkom odlaganja, hierarhična prednost pa je dana preprečevanju nastajanja, ponovni uporabi in recikliranju odpadkov.

Slovenija ne sledi praksam »tradicionalno sežigalniških« držav, kjer so mešani komunalni odpadki sežgani brez ali z minimalno stopnjo obdelave. Vzpostavljena je infrastruktura centrov za ravnanje s komunalnimi odpadki, v katerih se mešani komunalni odpadki mehansko in biološko obdelajo, pri čemer so frakcije odpadkov, primernih za recikliranje v okviru izvajanja javne službe obdelave komunalnih odpadkov, izločene iz toka odpadkov in predane v postopke nadaljnje predelave. V postopke termične obdelave bodo zato usmerjeni le odpadki oziroma frakcije, ki jih ni možno reciklirati.

Energijska izraba šele na četrtem mestu ravnanja z odpadki

Dr. Filip Kokalj iz Laboratorija za termodinamiko, zgorevanje in okoljsko inženirstvo na mariborski fakulteti za strojništvo pravi, da bi bilo odgovorno poskrbeti za svoje odpadke in pri tem izkoristiti energijo, ki jo vsebujejo. “Če gledamo samo energetski vidik, je nesmiselno izvažati ta energetski vir, po drugi strani pa uvažamo draga fosilna goriva. Enake pozitivne vidike bi lahko našteli tudi za okoljsko, podnebno in ne nazadnje za ekonomsko področje.”

Nadaljuje, da nam energijsko izrabo odpadkov nalaga tudi hierarhija ravnanja z odpadki. Hkrati pa opozarja, da je energijska izraba šele na četrtem mestu ravnanja z odpadki, pred tem moramo poskrbeti, da zmanjšamo količino odpadkov (odpadki sploh ne nastanejo), da poskušamo odpadke ponovno uporabiti, da jih recikliramo (izkoristimo snov, iz katerih so narejeni). Šele nato, če nismo uspeli s prejšnjimi ukrepi, smemo odpadke uporabiti kot vir energije.

OPPN za energijsko izbrabo odpadkov v Mariboru bi lahko bil sprejet prihodnje leto

Obratu za energijsko izbrabo odpadkov v Celju, za katerega je Energetika Celje v začetku tega leta pridobila novo dovoljenje za povečanje zmogljivosti obdelave na letno zmogljivost 40.000 ton, se bodo po napovedih ministrstva za okolje v prihodnjih letih pridružila še obrata v Ljubljani in Mariboru. V obeh občinah že tečejo aktivnosti glede priprave prostorskih aktov, na podlagi katerih bo mogoča umestitev objektov v prostor.

V Mariboru je, kot so nam pojasnili na občini, priprava OPPN-ja za prostorsko ureditev skupnega pomena (z državo) za center krožnega gospodarjenja, kamor sodi poleg centra za gospodarjenje z odpadki tudi sežigalnica, šele v začetni fazi. Občinski podrobni prostorski načrt bi lahko bil sprejet naslednje leto, trenutno je v pripravi okoljsko poročilo, ki bi naj bilo končano jeseni. Po pripravljenem okoljskem poročilu, sledni javna razgrnitev dopolnjenega osnutka OPPN-ja in okoljskega poročila. V času javne razgrnitve je predvidena tudi javna obravnava in prva obravnava na mestnem svetu.

Objekt bo proizvajal toploto za daljinsko ogrevanje mesta in električno energijo

Študija je pokazala, da je glede na prostorske, varstvene, funkcionalne in ekonomske vidike najprimernejša lokacija za mariborski obrat energijske izbrabe ob Snagini sortirnici odpadkov na Tržaški cesti, na območju Tabora. Tam po besedah našega sogovornika načrtujejo izgradnjo objekta, ki bo proizvajal toploto za daljinsko ogrevanje mesta in električno energijo. Podoben bo ostalim tovrstnih objektom v Evropski uniji, ki jih je že več kot petsto.

Cene daljinskega ogrevanja bodo nižje in stabilnejše

Sežigalnica oziroma objekt za energijsko izrabo odpadkov bo, kot je prepričan dr. Kokalj, pripomogel k nižjim in bolj stabilnim cenam daljinskega ogrevanja v Mariboru. “Da je temu tako, lahko vidimo na primeru Celja, ki ima eno najnižjih cen daljinskega ogrevanja v Sloveniji, prav tako pa se cena kljub izjemnim nihanjem cen energentov na trgu v preteklih letih skoraj ni spreminjala.”

V objektu naj bi letno energijsko izrabili okoli 50.000 ton odpadkov. Ker bodo v sežigalnici izvajali obvezno državno javno gospodarsko službo varstva okolja, bo lahko objekt izrabljal samo slovenske odpadke.

Vgrajene bodo najboljše tehnologije

Na vprašanje, koliko bo objekt sežigalnice okoljsko sprejemljiv in energetsko učinkovit, je dr. Filip Kokalj odgovoril: “Objekt bo projektiran in izbran skladno z zaključki najboljših razpoložljivih tehnik sežiganja odpadkov in referenčnim dokumentom EU za sežiganje odpadkov, kar pomeni, da bodo vgrajene najboljše tehnologije, ki jih so prisotne na trgu, preizkušene in jih je mogoče kupiti. Te pa zagotavljajo najvišjo stopnjo varstva okolja, najvišje tehnološke izkoristke in ekonomsko učinkovitost.”

Odpadki, ki bodo predmet obdelave v energijski izrabi odpadkov, niso primerni za bioplinarne. V bioplinarne sodijo biološki odpadki z visokim bioplinskim potencialom, še pravi dr. Filip Kokalj. Trenutne aktivnosti Ministrstva za okolje, podnebje in energijo ocenjuje kot primerne in ustrezne, želel bi si le, da bi se ves proces, za katerega je odgovorno ministrstvo, odvijal precej hitreje.

 

Vir: TUKAJ

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja