Zakaj je požarna ogroženost naravnega okolja vse pogostejša?
Požari v naravnem okolju postajajo vse bolj pogost in resen pojav, ne le v sredozemskih državah, temveč tudi v Sloveniji. V zadnjih letih se je obdobje požarne ogroženosti podaljšalo, pojavnosti pa se ne beleži več zgolj poleti, temveč že zgodaj spomladi in pozno jeseni. Ob tem opažamo tudi porast intenzivnosti požarov, saj ti zajemajo večje površine in povzročajo večjo okoljsko škodo kot nekoč.
K temu bistveno prispevajo podnebne spremembe. Povečana povprečna temperatura zraka, dolgotrajne suše, nizka zračna vlaga ter močnejši vetrovi ustvarjajo izjemno ugodne pogoje za hitro širjenje požarov v naravi. Suha vegetacija, zlasti v kombinaciji z neodgovornim ravnanjem ljudi (kurjenje, cigaretni ogorki, uporaba pirotehnike), predstavlja neposredno grožnjo za gozdove, kmetijska zemljišča, infrastrukturo in tudi življenja.
V Sloveniji je Uprava RS za zaščito in reševanje že večkrat opozorila, da se sezonski vrhovi požarne ogroženosti zamikajo in postajajo nepredvidljivi. Požarna ogroženost naravnega okolja torej ni več izjemen pojav – postaja del nove realnosti, na katero se moramo prilagoditi s preventivo, boljšim nadzorom in predvsem z večjo odgovornostjo vseh uporabnikov prostora.
Kaj pomeni razglasitev velike požarne ogroženosti?
Ko Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR) razglasi veliko požarno ogroženost naravnega okolja, gre za formalni ukrep države, s katerim se javnost opozori na izredno povišano tveganje za nastanek in širjenje požarov v naravnem prostoru. Razglasitev temelji na spremljanju vremenskih razmer, vlažnosti tal in vegetacije ter zgodovinskih podatkih o požarnih dogodkih.
Pravno podlago za ukrepanje zagotavljata Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter Pravilnik o varstvu pred požarom v naravnem okolju, ki omogočata URSZR, da ob izpolnjenih pogojih razglasi povečano stopnjo ogroženosti in s tem aktivira režim omejitev in prepovedi.
Razlika med običajno in veliko požarno ogroženostjo je predvsem v stopnji tveganja in pravnih posledicah. Ob običajni ogroženosti velja predvsem načelo previdnosti in odgovornega ravnanja, medtem ko velika požarna ogroženost vključuje konkretne prepovedi – kurjenje v naravi, uporaba odprtega ognja, požiganje suhega rastja, uporaba pirotehnike in tudi izvajanje ognjemetov postanejo prepovedani.
Z razglasitvijo URSZR prevzame tudi koordinacijsko vlogo pri nadzoru, obveščanju javnosti in v primeru potrebe tudi aktiviranju gasilskih in zaščitnih enot. Ukrep velja do preklica in je pogosto povezan z določenim časovnim ali vremenskim pragom – na primer dokler ne pade dovolj padavin ali se ne zniža temperatura zraka.
Prepovedi in omejitve med razglašeno požarno ogroženostjo
Med razglašeno veliko požarno ogroženostjo naravnega okolja je strogo prepovedano kurjenje v naravi, vključno z zažiganjem suhe trave, kresovanjem, uporabo odprtega ognja, žarov, pirotehnike in ognjemetov. Prav tako je prepovedana vožnja z motornimi vozili po neutrjenih naravnih površinah, kjer lahko vroči deli vozila zanetijo požar.
Za kršitev teh prepovedi so predvidene globe od 200 do 600 evrov za fizične osebe in več za pravne subjekte. Posamezniki, ki z dejanjem povzročijo požar, pa lahko kazensko odgovarjajo za povzročitev splošne nevarnosti.
Dejavniki tveganja in najbolj ogrožena območja
Največje tveganje za požare predstavljajo suha vegetacija, borovi gozdovi, zapuščena kmetijska zemljišča in območja z veliko dostopnostjo za ljudi. Visoke temperature, veter in suša močno povečajo verjetnost vžiga in hitro širjenje ognja. Še posebej izpostavljena so Primorska, Kras in jugozahod Slovenije, kjer se pogosteje pojavljajo večji naravni požari.
Mehanizmi nadzora in vloga institucij
Nadzor v času povečane požarne ogroženosti izvajajo URSZR, gasilske enote, občinski štabi CZ in inšpekcijske službe. Sistem vključuje javno obveščanje preko medijev, opozorila na terenu in nadzor na ogroženih območjih. Ključno vlogo igra tudi prostovoljno gasilsko društvo, ki pogosto prvi posreduje na kraju požara, ter sodelovanje prebivalcev pri zgodnjem obveščanju in preprečevanju nesreč.
Kako ravnati v času velike požarne ogroženosti?
V obdobju razglašene velike požarne ogroženosti je ključno, da ravnamo odgovorno, previdno in v skladu s prepovedmi, saj lahko že iskra povzroči obsežen požar. V naravnem okolju ne uporabljamo odprtega ognja, ne kurimo odpadkov, ne uporabljamo žarov, kresov ali pirotehnike.
Osebna oprema in dejavnosti na prostem naj bodo prilagojene razmeram – motorna vozila parkirajmo le na utrjenih površinah, orodij, ki lahko povzročijo iskrenje, pa ne uporabljajmo na suhem rastju.
Če opazimo dim ali požar, nemudoma pokličemo številko 112, skušamo oceniti lokacijo in obseg ter se umaknemo na varno. Z zgodnjim obveščanjem in hitro odzivnostjo lahko preprečimo večjo škodo. V takšnih razmerah šteje vsako odgovorno dejanje posameznika, saj narava požara ne prizanaša nikomur.
Kako podnebne spremembe povečujejo požarno ogroženost okolja
Podnebne spremembe že danes vplivajo na pogostost in intenzivnost naravnih požarov. Zaradi višjih temperatur, spremenjenih padavinskih vzorcev in daljših sušnih obdobij bodo vročinski valovi in suše v prihodnje še pogostejši in daljši, kar povečuje verjetnost za nastanek požarov ter otežuje njihovo obvladovanje.
Slovenija se mora temu prilagoditi z ukrepi, predvidenimi v Načrtu prilagajanja na podnebne spremembe, kjer je požarna ogroženost prepoznana kot eno ključnih tveganj. Dolgoročna strategija zahteva več kot le reaktivne ukrepe – potrebujemo sistemski pristop, ki vključuje trajnostno upravljanje gozdov, stalno izobraževanje prebivalcev in uporabo sodobnih tehnologij za zgodnje odkrivanje in spremljanje požarov.
Skupna odgovornost za varnost okolja
Požarna ogroženost naravnega okolja ni več redek pojav, temveč postaja stalnica, na katero se moramo odzvati celostno. Vsak posameznik ima pomembno vlogo – odgovorno vedenje v naravi, spoštovanje prepovedi in hitro obveščanje ob zaznavi nevarnosti lahko preprečijo nepopravljivo škodo.
A posameznik ni dovolj – institucije, lokalne skupnosti, lastniki zemljišč in civilna zaščita morajo delovati usklajeno, preventivno in proaktivno. Le tako lahko dolgoročno zmanjšamo tveganje in zaščitimo naravno dediščino.
Narava ni samoumevno varna – varujmo jo z dejanji, ne le z opozorili.
Viri:
– Uprava RS za zaščito in reševanje (URSZR), obvestila in opozorila o požarni ogroženosti
– Pravilnik o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 22/12)
– Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN)
– RTV Slovenija: Razglašena velika požarna ogroženost naravnega okolja (25. 6. 2025)
https://www.rtvslo.si/okolje/razglasena-velika-pozarna-ogrozenost-naravnega-okolja-prepovedani-kurjenje-in-ognjemeti/749930
– Domžalec.si: Velika požarna ogroženost naravnega okolja od 24. junija 2025 po vsej državi
https://domzalec.si/novice/opozarjamo/velika-pozarna-ogrozenost-naravnega-okolja-od-24-junija-2025-po-vsej-drzavi
– Načrt prilagajanja na podnebne spremembe – Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja do leta 2030 (ReNPVO2030)