Rudarska inšpekcija Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor letos izvaja usmerjene nadzore, s katerimi preverja, ali prijavljene količine pridobljenih mineralnih surovin ustrezajo dejanskemu stanju v pridobivalnih prostorih. Za nadzore se je odločila zaradi ugotovitev, da nekateri koncesionarji oziroma investitorji pridobijo večje količine mineralnih surovin, kot jih nato prijavijo. Prijavljene količine so pomembne tudi zato, ker predstavljajo podlago za odmero rudarske koncesnine.
Zakon o rudarstvu (ZRud-1) določa, da so mineralne surovine rudno bogastvo in kot naravni vir v lasti Republike Slovenije. Njihovo pridobivanje je zato povezano tudi z obveznostjo ustreznega evidentiranja in prijavljanja dejansko pridobljenih količin.
Rudarska inšpekcija je v letu 2026 začela usmerjeno akcijo nadzora, v okviru katere bo izvedla šest inšpekcijskih nadzorov v pridobivalnih prostorih, kjer pridobivanje mineralnih surovin poteka na površinski način. Del nadzorov že poteka, preostali bodo izvedeni v nadaljevanju akcije.
Zakaj inšpekcija preverja prijavljene količine?
Povod za usmerjene nadzore so bile ugotovitve, da posamezni koncesionarji oziroma investitorji pridobijo več mineralne surovine, kot je nato prijavijo.
Nosilci rudarske pravice morajo vsako leto v rudarskih priglasitvenih obrazcih navesti količine pridobljenih mineralnih surovin in podatke posredovati ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo.
Inšpektorji zdaj preverjajo, ali te količine ustrezajo količinam, ki so bile v posameznem pridobivalnem prostoru v določenem obdobju dejansko pridobljene.
Točnost podatkov ni pomembna samo z vidika nadzora nad izkoriščanjem mineralnih surovin. Priglašene količine so namreč tudi podlaga za odmero rudarske koncesnine.
Nadzor na tem področju ureja Uredba o rudarski koncesnini in sredstvih za sanacijo. Za preverjanje skladnosti podatkov o količinah mineralnih surovin, vpisanih v rudarske priglasitvene obrazce, z dejanskim stanjem so pristojni rudarski inšpektorji.
Kdaj je treba plačati rudarsko koncesnino?
Mineralna surovina se lahko v skladu z ZRud-1 pridobi na različnih pravnih podlagah: na podlagi podeljene rudarske pravice na določenem pridobivalnem prostoru, izdanega gradbenega dovoljenja, odločbe po predpisih o gozdovih, pogodbe za sanacijo nekdanjega pridobivalnega prostora ali pogodbe za sanacijo nelegalnega kopa.
Ne glede na pravno podlago je treba za dejansko pridobljene količine mineralne surovine v primerih, ki jih določa zakon, plačati rudarsko koncesnino.
Koncesnino po uradni dolžnosti izračuna in odmeri ministrstvo, pristojno za rudarstvo, na podlagi podatkov za njeno odmero.
Pomembni so tudi roki za prijavo količin
Rudarska koncesnina se odmeri na podlagi priglašenih količin mineralnih surovin, pridobljenih v posameznem koledarskem letu.
Koncesionar, nekdanji koncesionar, investitor sanacije nelegalnega kopa, investitor gradnje ali investitor izvedbe gozdne infrastrukture mora pridobljene količine praviloma priglasiti najpozneje v 15 dneh po zaključku del.
Če pridobivanje mineralnih surovin poteka več let, je treba količine, pridobljene v preteklem koledarskem letu, prijaviti najpozneje do konca januarja tekočega leta. Za količine, pridobljene v letu, v katerem se dela zaključijo, pa velja rok 15 dni po zaključku del.
Dejanski izkop preverjajo tudi z droni
Posebnost usmerjenih nadzorov je način, s katerim inšpekcija ugotavlja dejansko količino pridobljene mineralne surovine.
Pri tem sodeluje zunanji pogodbeni izvajalec, ki izvaja geodetske izmere terena z metodo aerofotogrametrije. Namen je zajeti aktualno stanje površja in izdelati natančen tridimenzionalni model terena, ki omogoča izračun prostornine oziroma količine izkopane mineralne surovine.
Fotografije terena se zajamejo z brezpilotnim letalnikom in nato obdelajo z ustrezno programsko opremo. Iz fotogrametričnega modela se izdelajo oblak točk, digitalni model terena in digitalni ortofoto posnetek. Ti podatki predstavljajo podlago za določanje geometrije površja in izračun volumna izkopa.
Primerjava stanja terena pokaže količino izkopanega materiala
Pri določanju volumnov se ne uporablja samo trenutno stanje. Inšpekcija uporablja tudi digitalne modele terena, izdelane na podlagi preteklih geodetskih posnetkov, podatkov LIDAR snemanj iz let 2014 in 2023 ter aerofotogrametričnih izmer.
Za posamezno obravnavano obdobje se najprej določi referenčno oziroma ničelno stanje terena. Nato se primerjajo različna stanja površja.
Na ta način je mogoče določiti prostornino materiala, izkopanega v posameznem časovnem obdobju, in jo primerjati s količinami mineralnih surovin, ki jih je nosilec rudarske pravice prijavil pristojnemu ministrstvu.
Poročilo z rezultati takšne primerjave lahko predstavlja podlago za nadaljnje ukrepanje rudarskega inšpektorja.
Ključni podatki
6 usmerjenih nadzorov bo izvedenih v pridobivalnih prostorih s površinskim pridobivanjem mineralnih surovin.
15 dni po zaključku del je praviloma rok za prijavo pridobljenih količin.
Do konca januarja je treba pri večletnem pridobivanju prijaviti količine iz preteklega koledarskega leta.
Aerofotogrametrija omogoča izdelavo tridimenzionalnega modela terena in izračun količine izkopa.
Pri preverjanju se uporabljajo tudi podatki LIDAR snemanj iz let 2014 in 2023.
Natančne prijave so podlaga za pravilno odmero koncesnine
Usmerjeni nadzori kažejo, da se preverjanje prijavljenih količin mineralnih surovin vse bolj opira tudi na geodetske podatke in digitalne metode primerjave terena.
Za koncesionarje in druge zavezance je zato pomembno, da prijavljene količine ustrezajo dejanskemu izkopu in da so podatki posredovani v predpisanih rokih. Od teh podatkov je namreč odvisna tudi odmera rudarske koncesnine, morebitna neskladja med prijavljenimi in dejansko ugotovljenimi količinami pa so lahko podlaga za ukrepanje rudarske inšpekcije.
Vir: GOV.SI