Razvoj vetrne in sončne energije, toplotnih črpalk ter baterij v Evropski uniji ustvarja na stotisoče delovnih mest. Evropska agencija za okolje (EEA) pa opozarja, da lahko nadaljnjo rast sektorja zavre pomanjkanje ustrezno usposobljenih delavcev. Izziv ostajata tudi nizka zastopanost žensk in mladih ter različna kakovost delovnih mest v posameznih segmentih čistih tehnologij.
Zaposlovanje v energetskem sektorju na svetovni ravni raste hitreje od zaposlovanja v gospodarstvu kot celoti. Leta 2024 se je povečalo za 2,2 odstotka, medtem ko je skupna zaposlenost v gospodarstvu zrasla za 1,3 odstotka.
EU je po številu delovnih mest, neposredno ali posredno povezanih z obnovljivimi viri energije, na tretjem mestu na svetu, za Kitajsko in preostalim delom Azije. V EU je z obnovljivimi viri energije povezanih približno 1,8 milijona delovnih mest, medtem ko jih je na Kitajskem okoli sedem milijonov.
EEA je v poročilu Clean energy technologies in the European Union – Implications for quality jobs, skills and a just transition podrobneje analizirala štiri tehnologije: vetrno energijo, sončne fotonapetostne sisteme, toplotne črpalke in baterije.
Največ delovnih mest v vetrni in sončni energiji
Med štirimi analiziranimi tehnologijami je največji zaposlovalec vetrna energija. Leta 2023 je bilo v tem sektorju v EU po ocenah približno 273.500 neposrednih delovnih mest. Kar 77 odstotkov jih je bilo povezanih z dejavnostmi po proizvodnji, med drugim z vzdrževanjem, energetskimi storitvami in administracijo prodaje, sledila je proizvodnja.
Tudi fotonapetostni sektor je pomemben zaposlovalec. Leta 2023 je neposredno zaposloval več kot 227.000 ljudi. Približno polovica delovnih mest je bila povezana z obratovanjem, 36 odstotkov pa z gradbenim delom vrednostne verige, kamor sodijo infrastrukturna dela, priprava lokacij in priključevanje na omrežje.
EEA ob tem opozarja, da proizvodnja fotonapetostne opreme v EU ostaja omejena.
Velik zaposlitveni potencial toplotnih črpalk
Sektor toplotnih črpalk je leta 2023 zaposloval približno 80.100 ljudi, pri čemer je bilo 65 odstotkov delovnih mest povezanih z gradbenim segmentom. Po ugotovitvah EEA ima ta sektor v EU še precejšen potencial za nadaljnjo rast.
Manjši je za zdaj baterijski sektor, ki je leta 2023 zaposloval okoli 33.000 ljudi. Kljub temu je med letoma 2018 in 2023 med štirimi analiziranimi tehnologijami dosegel najhitrejšo rast zaposlenosti. Večina delovnih mest je v proizvodnji, pomembno vlogo pri razvoju naslednje generacije baterijskih tehnologij pa imajo raziskave in razvoj.
Delovna mesta niso enakomerno razporejena po EU
Razvoj sektorja čistih tehnologij se med državami članicami precej razlikuje. Nemčija ima največje absolutno število zaposlenih v vetrni energiji, sončni fotovoltaiki in baterijah.
Leta 2023 je bilo v Nemčiji v vetrnem sektorju zaposlenih približno 125.000 ljudi, v fotonapetostnem skoraj 84.000, v baterijskem pa približno 12.300.
Pri toplotnih črpalkah izstopajo Portugalska, Španija in Italija, medtem ko Madžarska in Poljska beležita najhitrejšo rast zaposlenosti v baterijskem sektorju.
EEA ugotavlja, da takšna razporeditev pogosto odraža že obstoječo industrijsko strukturo in razpoložljivo znanje posameznih držav. Neenakomeren razvoj pa lahko po opozorilih agencije še poglobi regionalne razlike, če politike ne bodo omogočile širšega vključevanja različnih območij v razvoj čistih tehnologij.
Pomanjkanje kadrov lahko upočasni zeleni prehod
Kljub hitri rasti zaposlovanja ostaja ena največjih težav pomanjkanje ustrezno usposobljenih delavcev.
Večina držav članic poroča o vrzelih predvsem pri tehničnih poklicih, povezanih z montažo in gradbenimi deli. Prav pomanjkanje teh znanj lahko po ugotovitvah EEA ovira oziroma upočasni uvajanje čistih energetskih tehnologij.
Agencija zato poudarja potrebo po usklajenem širjenju izobraževanja, dodatnega usposabljanja in prekvalifikacij ter zagotavljanju zadostnega števila delavcev za hitro rastoče sektorje.
Ženske in mladi ostajajo slabo zastopani
Rast zelenih delovnih mest sama po sebi še ne pomeni bolj vključujočega trga dela.
Delež žensk je med analiziranimi sektorji razmeroma nizek. V vetrnem in baterijskem sektorju predstavljajo približno 26 odstotkov zaposlenih, pri toplotnih črpalkah pa samo 14 odstotkov.
Nizka je tudi zastopanost mladih. Delavci, stari med 15 in 24 let, so leta 2023 predstavljali le od šest do sedem odstotkov zaposlenih v sektorjih vetrne in sončne energije ter toplotnih črpalk.
EEA zato poudarja, da mora širjenje čistih tehnologij spremljati tudi prizadevanje za bolj vključujoča delovna mesta.
Pomembna ni le količina, ampak tudi kakovost delovnih mest
Med posameznimi tehnologijami in deli vrednostnih verig obstajajo precejšnje razlike v kakovosti zaposlitve.
Plače v sektorju toplotnih črpalk so po podatkih poročila približno 40 odstotkov nižje kot v vetrnem sektorju, ki ima med štirimi analiziranimi tehnologijami najvišje plače.
Delovna mesta na področju obratovanja in vzdrževanja, ki so pogostejša pri vetrni energiji, praviloma zagotavljajo stabilnejšo zaposlitev in boljši dostop do usposabljanja. Nasprotno so delovna mesta pri gradnji in montaži sončnih elektrarn ter toplotnih črpalk pogosteje projektne narave in bolj izpostavljena fizičnim tveganjem, med drugim delu pri ekstremnih temperaturah.
Pri proizvodnji baterij pa EEA opozarja na vprašanja, povezana z zdravjem in varnostjo delavcev ter vplivi na lokalne skupnosti in okolje.
Ključni podatki
1,8 milijona delovnih mest v EU je neposredno ali posredno povezanih z obnovljivimi viri energije.
273.500 neposrednih delovnih mest je bilo leta 2023 v vetrnem sektorju.
Več kot 227.000 ljudi je neposredno zaposlovala sončna fotovoltaika.
80.100 delovnih mest je zagotavljal sektor toplotnih črpalk.
33.000 ljudi je bilo zaposlenih v baterijskem sektorju.
Od šest do sedem odstotkov zaposlenih v treh analiziranih sektorjih so predstavljali mladi med 15. in 24. letom.
Brez novih znanj bo uvajanje čistih tehnologij težje
EU razvoj čistih tehnologij podpira z več politikami in pobudami, med drugim s Clean Industrial Deal in Net-Zero Industry Act ter drugimi ukrepi za krepitev evropske proizvodnje in odpravljanje industrijskih ozkih grl.
Toda poročilo EEA kaže, da za uspešen energetski prehod naložbe v tehnologije same ne bodo dovolj. Hkrati bo treba zagotoviti dovolj usposobljenih ljudi za njihovo proizvodnjo, namestitev, upravljanje in vzdrževanje.
EEA zato poziva k usklajenemu ukrepanju na področju izobraževanja, prekvalifikacij in dodatnega usposabljanja ter izboljšanju kakovosti delovnih mest. Pomanjkanje ustreznih znanj in kadrov bi sicer lahko postalo ena od ovir za hitrejše uvajanje čistih energetskih tehnologij v EU.
Vir: EEA