Z dvema večjima okoljskima aferama smo se spopadali v zadnjem letu, obe pa sta še brez epiloga. Tako lansko onesnaženje z odpadnim blatom kot svinčena sadra na Koroškem pred dvema mesecema sta okoljski kriminal izjemnih razsežnosti, ki ga poganjajo dobri zaslužki in bojazen je, da bo tega še več.
Dobro organizirane kriminalne verige naj bi bile posledica vse višjih stroškov ravnanja z odpadki in hkrati mednarodnih dejavnikov. Kitajska je prepovedala uvoz odpadne plastike, Madžarska dehidriranega odpadnega blata, Bosna in Hercegovina odpadne sadre.
“V teh primerih gre za nove pojavne oblike kriminalitete, v smislu atipičnosti organiziranega kriminala, kar tovrstna dejanja postavlja na višjo raven preiskovanja in dokazovanja,” je povedal vodja oddelka za kriminaliteto na PU Celje Ervin Stojnšek.
Zaplete pa se že pri inšpektorjih. Po sanaciji blata v Dramljah je kritičen šentjurski župan Marko Diaci: “Ko se bo pojavila prva zadeva, v kateri bo povzročitelj konkretno sankcioniran, ne samo z nekimi ljubezenskimi pismi, če se malo sarkastično izrazim, ampak konkretno, potem mislim, da se bo to nehalo.”
To so tako zavržna dejanja ljudi, ki v tem odpadkarskem krogu brezsramno iščejo zaslužek prek zdravja ljudi in varstva okolja, da je zadeva res skrb vzbujajoča, priznava Bernarda Podlipnik z ministrstva za okolje, ki računa tudi na premike z novo evropsko direktivo o okoljskem kriminalu. Direktor kmetijske inšpekcije Primož Marolt opozarja še na sodelovanje s koroškimi kmeti.
“Seveda niso vedeli, od kod izhaja. Povedali so, da so jim dobavljali celo večje količine, kot so sami zahtevali. Ta člen verige od industrijskega obrata do prevoznika ni znan,” je opozoril.
Največja pa je bojazen, da se bodo okoljska onesnaženja zaradi nerazrešenih postopkov še pojavljala.