Ministrstvo za zdravje pripravlja Navodila za izdelavo varnostnega načrta, ki bodo podrobneje določila izdelavo in izvajanje varnostnih načrtov za zagotavljanje varnosti pitne vode. Predlog določa tudi strukturiran elektronski vnos podatkov ter podrobno metodologijo za prepoznavanje in ocenjevanje tveganj.
Predpis v pripravi znotraj ministrstva
Pravna podlaga za izdajo navodil je peti odstavek 13. člena Uredbe o pitni vodi. Njihov sprejem je pomemben predvsem za upravljavce vodovodov, ki morajo do 1. januarja 2029 izdelati in začeti izvajati varnostne načrte. Navodila naj bi jim zagotovila strokovno podlago za pravočasno in enotno pripravo, uskladitev ter izvajanje teh načrtov.
Predlog določa, da mora upravljavec vodovoda varnostni načrt izdelati in izvajati skladno z navodili, njegova podrobnejša vsebina in način izdelave pa sta opredeljena v prilogi.
Kaj bo moral vsebovati varnostni načrt?
Predlagana priloga precej podrobno določa vsebino varnostnega načrta. Upravljavec bo moral najprej oblikovati skupino za pripravo, izvajanje, pregledovanje in posodabljanje načrta, ki bo imela ustrezna znanja in izkušnje za ocenjevanje ter upravljanje tveganj v celotni verigi oskrbe s pitno vodo.
Pripraviti bo moral tudi celovit opis sistema za oskrbo s pitno vodo od zajetja do odjemnega mesta, vključno z zajetji, postopki priprave vode, objekti za shranjevanje in distribucijskim sistemom.
Pomemben del načrta bo namenjen prispevnim območjem zajetij. Pri njih bo treba med drugim upoštevati rabo zemljišč, procese napajanja površinskih in podzemnih voda ter možne poti prenosa onesnaženja. Pri prepoznavanju potencialnih virov onesnaževanja predlog posebej izpostavlja industrijske dejavnosti, kmetijstvo, odpadne vode, promet, poselitev, naravne dejavnike ter vplive spreminjajočega se podnebja.
Ocena tveganja po matriki 5 × 5
Za vsako prepoznano nevarnost oziroma nevarni dogodek na prispevnem območju in v sistemu oskrbe bo treba izdelati oceno tveganja.
Predlog uvaja matriko 5 × 5, pri kateri se tveganje določi kot produkt verjetnosti pojava in resnosti posledic. Rezultat do 5 pomeni nizko tveganje, od 6 do 14 srednje, rezultat 15 ali več pa visoko tveganje.
Na tej podlagi bo moral upravljavec določiti preventivne ukrepe in preverjati njihovo učinkovitost. Za tveganja, ki tudi po izvedenih ukrepih ne bodo ustrezno obvladovana, bo treba pripraviti načrt izboljšav z določenimi ukrepi, odgovornimi osebami, izvajalci, potrebnimi sredstvi in viri financiranja, roki ter načinom spremljanja izvedbe.
Podrobnejše spremljanje kakovosti in učinkovitosti ukrepov
Varnostni načrt bo moral vključevati tudi programe spremljanja. Med drugim bodo določali, katere parametre, snovi ali onesnaževala spremljati, na katerih mestih in kako pogosto.
Pri spremljanju učinkovitosti preventivnih ukrepov bodo lahko operativni parametri med drugim motnost, somatski kolifagi, prosti preostali klor, UV-intenziteta, pH, temperatura, prevodnost, tlak, pretok in nivo vode. Za posamezne ukrepe bo treba določiti tudi operativne oziroma kritične mejne vrednosti in korektivne ukrepe ob odstopanjih.
Varnostni načrt bo moral opredeliti še sodelovanje z lastniki, upravljavci oziroma upravniki objektov pri tveganjih v internih vodovodnih napeljavah, postopke ob nevarnih dogodkih in nesrečah ter podporne programe, kot so usposabljanje zaposlenih, vzdrževanje opreme in objektov ter komunikacija z uporabniki. Načrt bo treba najmanj vsakih šest let posodobiti, ob nevarnih ali izrednih dogodkih oziroma spremembah sistema pa preveriti njegovo ustreznost in ga po potrebi posodobiti.
Podatki tudi v informacijski sistem pitne vode
Predlog določa še, da bodo morali upravljavci informacije iz varnostnega načrta ter podatke o njegovih pregledih in posodobitvah vnašati v informacijski sistem pitne vode v strukturirani elektronski obliki. Tehnične specifikacije za vnos bo objavil Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.
Nacionalni inštitut za javno zdravje pa bo lahko pripravil dodatna strokovna priporočila, ki bodo temeljila na načelih varnostnega načrta za pitno vodo Svetovne zdravstvene organizacije in bodo upravljavcem ponujala strokovne usmeritve ter primere dobre prakse.
Predlog je trenutno v pripravi znotraj ministrstva, zato se njegova vsebina do sprejema še lahko spremeni.
Vir: e-Uprava