Mobing – Kako ga prepoznati in ustrezno ravnati?
Grajenje antimobing kulture v podjetju/organizaciji
Mobing v Sloveniji prevajamo kot trpinčenje na delovnem mestu. Zakon o delovnih razmerjih definira trpinčenje na delovnem mestu kot »vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom« (ZDR, 2013)
mobing v večini primerov povezujemo s spolnim nadlegovanjem s strani nadrejenega. A mobing je pravzaprav veliko širši pojem, v praksi ga je veliko (preveč) tudi med sodelavci. Gre za trpinčenje na delovnem mestu, zato tu govorimo tudi o psihičnem in verbalnem nasilju na delovnem mestu. ZDR-1 ga definira kot »vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom« (ZDR, 2013).
Naloga in odgovornost delodajalca je, da poskrbi za varno delovno okolje, tudi za preprečevanje mobinga. Mobing lahko delodajalec preprečuje na različne načine, a najprej ga mora prepoznati, identificirati, šele takrat lahko sprejme različne ukrepe za zmanjšanje in odpravo mobinga.
Mobing je v zadnjih letih v javnosti postala zelo modna beseda, a žal delodajalci in zaposleni še vedno ne poznajo vseh pravnih, psihosocialnih, organizacijskih in družbenih vidikov tega pojava. Pogosto se namreč dogaja, da se mobing enači z raznimi drugimi težavami, npr.: slaba klima v podjetju/organizaciji, konflikti med zaposlenimi, kadrovska podhranjenost, preobremenjenost, nezadovoljstvo z odločitvami vodstva, nizka vodstvena kultura v organizaciji, reorganizacija dela in še bi lahko naštevali. Čeprav gre pri tem lahko za resne težave na delovnem mestu, strokovno sporne odločitve vodstva ali celo primere nasilnega vedenja, pa posamezni pojavi vendarle niso trpinčenje na delovnem mestu. Lahko pa so dejavnik tveganja zanj in pokazatelj slabše kulture in klime v organizaciji/podjetju, ki se lahko sprevrže v trpinčenje sodelavcev.
Pri mobingu gre torej za dolgotrajno in sistematično nasilje (praviloma psihično) zoper sodelavca. Kako ga prepoznati in ustrezno ukrepati, če takšna ravnanja v podjetju ali organizaciji zaznamo, oziroma, kako ravnati, da do mobinga sploh ne pride?
Vsebina seminarja:
- kaj je mobing in kaj o tem pravi zakonodaja
- vrste psihičnega nasilja in kako se kaže v praksi
- trpinčenje na delovnem mestu lahko pravočasno preprečimo, če znamo prepoznati znake, ki kažejo sum mobinga
- kako do ničelne tolerance na mobing v organizaciji – grajenje antimobing organizacijske kulture
- kako ravnati z zaposlenimi, da ne pride do mobinga – prepovedi, zapovedi in dovoljenja (primeri iz prakse)
- znamo res vedno ustrezno komunicirati – naše slepe pege v komunikaciji
- kako se odzvati, ko opazim neustrezno ravnanje pri sodelavcu, podrejenemu in nadrejenemu
- upoštevane psihosocialne potrebe so ključ do psihološkega zdravja v organizaciji
- lažni mobing – kako razlikovati med dejanskimi znaki trpinčenja na delovnem mestu ter lažnimi alarmi
Naučili in vedeli boste (5 ključnih koristi):
- Kaj je lažni mobing – kako razlikovati med dejanskimi znaki trpinčenja na delovnem mestu ter lažnimi alarmi?
- Kako do ničelne tolerance na mobing v organizaciji – grajenje antimobing organizacijske kulture?
- Kako se odzvati, ko opazimo neustrezno ravnanje pri sodelavcu, podrejenemu in nadrejenemu?
- Kako ustrezno komunicirati – naše slepe pege v komunikaciji?
- Kako ravnati z zaposlenimi, da ne pride do mobinga – prepovedi, zapovedi in dovoljenja (primeri iz prakse)
Komu je namenjen seminar?
Direktorjem, vodjem, kadrovskim strokovnjakom in pravnikom, predvsem pa vsem, ki se pri delu srečujete z izzivi predlagane vsebine in želite vzpostaviti varno in zdravo delovno okolje.
Preverite še ostala izobraževanja iz – Menedžment. Pomagali vam bodo razjasnili številne dileme iz prakse.
Magistra psiholoških znanosti z večletnimi izkušnjami na področju organizacijske psihologije kot svetovalka za izbor, razvoj in izobraževanje zaposlenih. Vodi svetovalno - izobraževalne delavnice in treninge na področju vodenja in motiviranja zaposlenih, vodenja problematičnih sodelavcev, profesionalnega poslovnega komuniciranja, komuniciranja s težavnimi sogovorniki, reševanja konfliktov in problemov pri delu, veščin prodaje, upravljanja s časom, grajenja timov, čustvene inteligentnosti, asertivnosti ter poslovnim image-om. Izvaja psihološko profiliranje v namene kadrovske selekcije, rekrutacije in kariernega svetovanja. S podjetji in organizacijami sodeluje pri izvedbi organizacijskih in tržnih raziskav. Ukvarja pa se tudi s coachingom za zaposlene ter individualnim psihološkim svetovanjem za posameznike. Dela pretežno po metodah transakcijske analize in vedenjsko kognitivnega pristopa, svoje znanje pa nadgrajuje z novimi principi pozitivne psihologije. 
