Ministrstvo za okolje in prostor je pripravilo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja (ZVO-2), ki naj bi ga Državni zbor obravnaval po skrajšanem postopku. Predlog posega predvsem na področje digitalizacije okoljskih postopkov, ravnanja z odpadki in proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO).
Pomembna novost za podjetja in druge zavezance je predvidena uvedba elektronskega poslovanja prek treh informacijskih sistemov – IS Dovoljenja, e-Presoje in IS Monitoring. Njihova obvezna uporaba je predvidena od 1. januarja 2027.
Elektronsko poslovanje postaja osnovni način komunikacije
Predlog v ZVO-2 uvaja načelo elektronskega poslovanja. Vloge, prijave, najave in poročila naj bi se praviloma vlagali elektronsko prek informacijskih sistemov, ki jih vzpostavi in upravlja pristojno ministrstvo.
Ena ključnih rešitev je IS Dovoljenja, namenjen elektronskemu vlaganju vlog v upravnih in drugih postopkih po ZVO-2. Sistem bo med drugim namenjen vlogam za okoljevarstvena dovoljenja, postopkom na področju ravnanja z odpadki in pooblastilom za izvajanje obratovalnega monitoringa. Predvidena je povezava s Poslovnim registrom Slovenije in drugimi državnimi evidencami, uporabniki pa se bodo identificirali prek SI-PASS.
V določenih primerih bo sicer še vedno treba predložiti dokumentacijo tudi v fizični obliki.
e-Presoje za postopke presoje vplivov na okolje
Drugi pomemben sistem so e-Presoje, namenjene informatizaciji predhodnega postopka presoje vplivov na okolje.
Sistem bo del prostorskega informacijskega sistema, s čimer naj bi se omogočilo povezovanje prostorskih, okoljskih in upravnih podatkov. Po navedbah predlagatelja naj bi elektronsko izvajanje postopkov prispevalo k hitrejši obravnavi vlog, večji preglednosti in zmanjšanju administrativnih bremen.
IS Monitoring za podatke obratovalnega monitoringa
Tretji sistem, IS Monitoring, je namenjen elektronskemu sporočanju podatkov obratovalnega monitoringa. Predvideno je strukturirano, avtomatizirano in tudi telemetrično sporočanje podatkov ter povezovanje sistema z IS Dovoljenja, Poslovnim registrom Slovenije in katastrom nepremičnin.
Do informacijskega sistema bodo lahko za izvajanje svojih pristojnosti dostopali tudi pristojni inšpekcijski organi, organi finančnega nadzora ter organi s področja upravljanja voda in ohranjanja narave.
Za zavezance, ki izvajajo obratovalni monitoring, zato sprememba ne pomeni samo drugačnega načina oddaje dokumentacije, ampak prehod na bolj strukturirano digitalno sporočanje okoljskih podatkov.
Več časa za izpolnitev pogoja lastništva pri ravnanju z odpadki
Pomembna sprememba se nanaša tudi na izvajalce dejavnosti zbiranja, predelave ali odstranjevanja odpadkov.
V javni obravnavi je bilo veliko pripomb na predlagane spremembe 25. člena ZVO-2, zlasti glede pogoja lastninske pravice na nepremičninah, na katerih se opravlja dejavnost obdelave oziroma zbiranja odpadkov. Predlagatelj je zato spremembo 25. člena iz novele umaknil in ocenil, da področje zahteva ponovno vsebinsko razpravo z deležniki.
Namesto tega novela predvideva podaljšanje prehodnega roka za dve leti za pravne in fizične osebe, ki nepremičnin in premičnin za opravljanje dejavnosti zbiranja, predelave ali odstranjevanja odpadkov nimajo v lasti. Rok za izpolnitev pogoja lastništva bi se tako podaljšal do leta 2029.
Spremembe tudi pri proizvajalčevi razširjeni odgovornosti
Drugi pomemben razlog za pripravo novele je odločba Ustavnega sodišča št. U-I-104/22-77 z dne 22. januarja 2026, ki se nanaša na ureditev proizvajalčeve razširjene odgovornosti in prehodno obdobje za njeno uveljavitev. Predlagatelj želi z novelo odpraviti ugotovljeno neskladnost ZVO-2 z Ustavo.
Predlog zato med drugim črta tretji odstavek 275. člena ZVO-2, ki je določal prekršek v zvezi s prilagoditvijo izpolnjevanja obveznosti PRO za obstoječe proizvajalce. Ustavno sodišče je namreč ugotovilo, da za sankcioniranje teh ravnanj v prehodnem obdobju ni bila zagotovljena ustrezna pravna podlaga.
Hkrati predlog uvaja novo, konkretneje opredeljeno prekrškovno ureditev za obstoječe proizvajalce v prehodnem obdobju. Nanaša se na proizvajalce, ki morajo pristopiti k skupnemu načrtu za izpolnjevanje obveznosti PRO, oziroma na tiste, ki se odločijo za samostojno izpolnjevanje teh obveznosti in morajo za to pridobiti dovoljenje.
Kaj spremembe pomenijo za okoljske zavezance?
Če bo novela sprejeta v predlagani obliki, bo za številna podjetja najbolj neposredna sprememba prehod na elektronsko poslovanje. Zavezanci bodo morali biti pripravljeni na uporabo novih informacijskih sistemov, elektronsko vlaganje vlog ter strukturirano posredovanje podatkov.
Predlagatelj posebej opozarja, da morajo imeti uporabniki dovolj časa za seznanitev z novimi obveznostmi, usposabljanje in prilagoditev notranjih postopkov. Razvoj informacijskih sistemov je že v zaključnih fazah, njihova obvezna uporaba pa je predvidena s 1. januarjem 2027.
Do začetka uporabe novih sistemov naj bi se vloge in podatki vlagali oziroma posredovali na dosedanji način.
Kdaj naj bi spremembe začele veljati?
Predlog določa, da bi zakon začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, določbe, povezane z novimi informacijskimi sistemi, pa bi se začele uporabljati 1. januarja 2027.
Gradivo je bilo sicer v javni obravnavi že od 22. aprila 2026, v postopku pa so bile prejete pripombe številnih deležnikov, med njimi ARSO, GZS, okoljskega inšpektorata, OZS, TZS in Informacijskega pooblaščenca.
Gre še za predlog zakona, zato se lahko njegova vsebina v nadaljnjem zakonodajnem postopku spremeni. Gradivo z dne 29. septembra 2026 predvideva, da Vlada določi besedilo predloga in ga pošlje Državnemu zboru v obravnavo po skrajšanem postopku.
Povzeto po: GOV.SI