V javni obravnavi je predlog sprememb Uredbe o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov. Ključna predlagana sprememba je skrajšanje obdobja prepovedi gnojenja s tekočimi organskimi gnojili – namesto do 1. marca bi prepoved po novem trajala do 15. februarja. Druge omejitve glede gnojenja, namenjene varstvu voda, ostajajo nespremenjene.
Predlog Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, z oznako EVA 2026-2580-0027, je pripravljen predvsem zaradi prilagajanja pravil spremenjenim podnebnim razmeram ter dejanskim razmeram in potrebam kmetijske prakse. Predlog_URED9814
Ministrstvo je predlog 10. septembra 2026 poslalo v javno obravnavo. Za posredovanje pripomb in predlogov je bil določen rok 14 dni od objave. Dopis_pripombe_JO
Konec prepovedi bi se prestavil s 1. marca na 15. februar
Osrednja sprememba se nanaša na 8. člen veljavne nitratne uredbe. Predlagano je, da se datum 1. marec nadomesti s 15. februarjem. To pomeni, da bi se splošno obdobje prepovedi gnojenja s tekočimi organskimi gnojili skrajšalo in bi bilo ob izpolnjevanju drugih pogojev mogoče z gnojenjem začeti prej. Predlog_URED9814
Sprememba temelji na rezultatih strokovnih nalog o izpiranju dušika zaradi zgodnjega pomladanskega gnojenja sejanega travinja s tekočimi organskimi gnojili. Za ministrstvo jih je izdelal Kmetijski inštitut Slovenije, in sicer v obdobju 2017–2019 na globokih tleh ter v obdobju 2020–2021 na plitvih tleh. Predlog_URED9814
Pri pripravi spremembe je bilo po navedbah predlagatelja upoštevano tudi priporočilo Evropske komisije iz delovnega dokumenta o izvajanju nitratne direktive za Slovenijo za obdobje 2020–2023, ki poudarja potrebo po prilagajanju akcijskih programov in ukrepov podnebnim spremembam. Predlog_URED9814
Prepoved gnojenja v neustreznih razmerah ostaja
Predlagana sprememba datuma ne pomeni, da bo gnojenje po 15. februarju dovoljeno ne glede na razmere na terenu.
V gradivu je izrecno poudarjeno, da druge omejitve in zahteve glede gnojenja ostajajo nespremenjene. Gnojila je treba še naprej uporabljati skladno s potrebami rastlin. Predlog_URED9814
Še vedno bo veljala tudi prepoved gnojenja z organskimi in mineralnimi gnojili na:
- poplavljenih tleh,
- tleh, nasičenih z vodo,
- tleh, prekritih s snežno odejo,
- zamrznjenih tleh.
Tudi če bo uredba sprejeta, torej sam datum 15. februar še ne bo zadosten pogoj za gnojenje. Upoštevati bo treba stanje tal in vse druge zahteve nitratne uredbe.
Zakaj se dosedanja izjema črta?
Veljavna ureditev je 15. februar že določala kot konec prepovedi za nekatere primere, med drugim za pripravo zemljišč za setev jarih žit, trav in travno-deteljnih mešanic ter za pomladansko dognojevanje ozimin in sejanega travinja.
Ker bi 15. februar po predlogu postal splošni datum konca obdobja prepovedi, posebna določba ne bi bila več potrebna. Predlog jo zato črta, preostale odstavke 8. člena pa ustrezno preštevilči. Predlog_URED9814
Sprememba kot prilagoditev podnebnim razmeram
Predlagatelj ocenjuje, da bo sprememba omogočila večjo prilagodljivost kmetijske prakse spremenjenim podnebnim razmeram.
Zgodnejši začetek gnojenja naj bi kmetom omogočil boljše načrtovanje in pravočasnejšo izvedbo kmetijskih opravil ter ugodnejše pogoje za pridelavo rastlinskih kmetijskih pridelkov. V presoji posledic predloga je naveden tudi možen pozitiven vpliv na stabilnost domače rastlinske pridelave in prehransko samooskrbo. Predlog_URED9814
Hkrati predlog ohranja omejitve, katerih namen je preprečevanje onesnaževanja voda z nitrati iz kmetijskih virov. Njegov namen je torej spremeniti časovno omejitev, ne pa odpraviti okoljskih pogojev, ki jih morajo uporabniki gnojil upoštevati.
Kdaj bi nova ureditev začela veljati?
Predlog določa, da bi sprememba uredbe začela veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Predlog_URED9814
Gre za predlog predpisa, zato datum 15. februar še ni nova veljavna splošna ureditev. Do sprejetja in uveljavitve spremembe je treba upoštevati trenutno veljavno nitratno uredbo.