Predlog dopolnitev Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije predvideva, da bi se sredstva Gozdnega sklada po novem lahko namenjala tudi za vzdrževanje gozdnih cest. Od leta 2027 je predvidena sprememba vira financiranja teh nalog: namesto iz integralnega državnega proračuna naj bi se sredstva zagotavljala iz namenskih sredstev Gozdnega sklada. Predlog je v medresorskem usklajevanju in na Službi Vlade RS za zakonodajo.
Predlagana sprememba Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije (ZGGLRS) posega predvsem v način financiranja vzdrževanja gozdnih cest. Gozdni sklad je že zdaj namenjen financiranju različnih ukrepov, povezanih z gospodarjenjem in ohranjanjem gozdov, predlog pa bi med zakonsko določene namene njegove porabe dodal še vzdrževanje gozdnih cest.
Predlog ima oznako EVA 2026-2330-0093. Ministrstvo za kmetijstvo ga je 23. septembra 2026 posredovalo tudi v javno obravnavo, pri čemer je imela strokovna in zainteresirana javnost za podajo pripomb na osnutek 15 dni od objave.
Za kaj se Gozdni sklad uporablja zdaj?
Gozdni sklad je proračunski sklad, ustanovljen na podlagi Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije.
Njegova sredstva so med drugim namenjena pridobivanju gozdov, nalogam v zvezi z razpolaganjem z državnimi gozdovi, ukrepom na območjih Natura 2000 v zasebnih gozdovih, obveznostim do občin, promociji rabe lesa in lesnih proizvodov ter nekaterim drugim nalogam, povezanim z gospodarjenjem z gozdovi. ZGGLRS_2026_JO_p
Sklad se financira iz namenskih prejemkov, med katerimi so prihodki iz razpolaganja z državnimi gozdovi in letno nadomestilo za upravljanje državnih gozdov, ki ga plačuje družba Slovenski državni gozdovi v višini 20 odstotkov od prodaje lesa iz državnih gozdov. S sredstvi sklada upravlja ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, na podlagi letnega programa porabe, ki ga sprejme vlada.
Nov namen: vzdrževanje gozdnih cest
Predlog zakona bi seznam namenov Gozdnega sklada dopolnil z novo, deveto točko:
»vzdrževanja gozdnih cest, na podlagi zakona, ki ureja gozdove.«
S tem bi bila vzpostavljena neposredna zakonska podlaga, da se del namensko zbranih sredstev sklada uporablja tudi za vzdrževanje gozdnih cest.
Predlagatelj poudarja, da so gozdne ceste temeljna infrastruktura za trajnostno gospodarjenje z gozdovi. Omogočajo dostop do gozdnih površin, izvedbo gozdnogojitvenih in varstvenih del, sečnjo in spravilo lesa ter ukrepanje ob naravnih nesrečah in drugih izrednih dogodkih.
Ustrezno vzdrževano omrežje gozdnih cest je po obrazložitvi predloga pomembno tudi za ohranjanje gospodarskih, ekoloških in socialnih funkcij gozdov ter izboljševanje njihove odpornosti na podnebne spremembe, naravne ujme in biotske dejavnike.
Od leta 2027 sprememba vira financiranja
Predlog ne predvideva zgolj dodatnega namena porabe Gozdnega sklada, ampak tudi spremembo vira financiranja.
Za sofinanciranje vzdrževanja gozdnih cest naj bi se od leta 2027 sredstva namesto iz integralnega dela državnega proračuna zagotavljala iz namenskih sredstev Gozdnega sklada.
V gradivu je za ta namen navedena višina 2.536.336,95 evra. Pravice porabe v tej višini naj bi se namesto iz integralnega dela proračuna Republike Slovenije zagotovile iz namenskih sredstev proračunskega sklada.
Manj sredstev bi lahko ostalo za druge namene Gozdnega sklada
Predlagatelj ob tem opozarja tudi na posledico spremembe.
Če bodo ocenjeni namenski prihodki sklada in sredstva za posamezne namene ostali na enaki ravni, bo vključitev vzdrževanja gozdnih cest med nove namene financiranja pomenila zmanjšanje razpoložljivih sredstev za druge namene.
V gradivu je posebej izpostavljeno pridobivanje gozdov v last Republike Slovenije, ki v zadnjih letih po navedbah predlagatelja kaže trend povečevanja in predstavlja pomemben namen financiranja iz Gozdnega sklada.
Vzdrževanje gozdnih cest bi imelo prednost pri porabi dela sredstev
Predlog posega tudi v vrstni red financiranja.
Vzdrževanje gozdnih cest bi bilo uvrščeno med namene, ki se prednostno financirajo pred obveznostmi Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, povezanimi s postopki denacionalizacije gozdov, vračanjem premoženja in izplačilom odškodnin.
Zakaj je sprememba pomembna z okoljskega vidika?
Predlagatelj spremembo povezuje s trajnostnim gospodarjenjem z gozdovi. Upravljanje gozdov mora po izhodiščih predloga zagotavljati trajnostni razvoj gozda kot ekosistema, njegovo biotsko raznovrstnost ter njegove ekološke, gospodarske in socialne funkcije.
Vzdrževanje gozdnih cest je v gradivu obravnavano kot eden od pogojev za dostop do gozdov, izvajanje varstvenih in gozdnogojitvenih ukrepov ter odzivanje ob naravnih nesrečah. Predlagana sprememba zato financiranje te infrastrukture neposredno umešča med namene Gozdnega sklada, ki so povezani z gospodarjenjem in ohranjanjem gozdov.
Kaj sledi po sprejetju?
Če bo zakon sprejet, bo morala vlada v 30 dneh od njegove uveljavitve uskladiti letni program porabe sredstev Gozdnega sklada z novo ureditvijo.
Predlog določa tudi, da bi zakon začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Gre za predlog predpisa, zato opisane rešitve še niso veljavne. Predlog Zakona o dopolnitvah Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije je trenutno v postopku usklajevanja.
Povzeto po: e-uprava