Kako se podjetja pripravljajo na zahtevnejše trajnostno poročanje skladno s CSRD in standardi ESRS?

Avtorica:        Simona Roškar, mag. posl. ved,  svetovalka za trajnostno upravljanje in poročanje

*V tretjem kvartalu leta 2024 se pričakuje sprejetje delegirane direktive o spremembi Direktive 2013/34/EU z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (delegirana direktiva), s katero bo zaradi vpliva inflacije povišala pragove za določitev velikega podjetja na kriterije:

• >250 zaposlenih,
• >50 mio prihodkov,
• >25 mio bilančne vsote

Zavezanci trajnostnega poročanja tudi neevropska podjetja

V evropskem prostoru bo po novih zahtevah poročalo 49 tisoč podjetij, medtem ko je pod NFRD direktivo (ki jo je nasledila CSRD) poročalo 11.600 podjetij. S pričakovanimi spremembami pragov za velika podjetja se pričakuje, da bo zavezancev za CSRD direktivo tako nekoliko manj. Nova regulativa pa seže tudi izven EU, saj so zavezanke tudi neevropske družbe (v tabeli 1 v italic stilu, op.p.), ki imajo v EU vsaj 1 podružnico in več kot 150 mio EU prometa ter velike družbe, ki imajo VP na organiziranem EU trgu.

ESRS standardi so obvezni za uporabo in so sestavljeni iz medsektorskih ESRS1 Iin ESRS2, ki sta obvezna in se prepletata med tematske standarde, ki so strukturirani pod stebre E,S in G.

Obseg poročanja

Prvotne zahteve za poročanje skladno z NFRD direktivo so bile precej manj zahtevne, saj niso predpisovale uporabo standarda, prav tako je bila revizija poročila prostovoljna oz. neobvezna. Vendar so nekatera slovenska podjetja začela z vse širšim razkrivanjem nefinančnih podatkov ter celo revizijo nefinančnih infomacij (npr. Telekom, Lidl, ipd.). Nova regulativa od zavezank pričakuje še širše razkrivanje informacij o ESG (gre za 3 vsebinske vidike trajnostnega upravljanja in trajnostnega poročanja; E (okolje), S (družba), G (upravljanje)), zaradi katerih se podjetja pripravljajo na širši zajem podatkov, da bodo zadostila zahtevam.

Splošni ESRS standard, ki je mehanizem CSRD direktive za doseganje večje standardizacije in primerljivosti med podjetji, je bil z delegirano uredbo sprejet 31.7.2023 ter ima okrog 240 strani (na voljo tudi v slovenskem jeziku, op.p.). Do sprejetja tega standarda so podjetja za nefinančna razkritja v največji meri uporabljala GRI standard, TCFD (Task Force on Climate-related Financial Disclosures), SASB (Sustainability Accounting Standards Board), ISO 26000, CDP (Carbon disclosure projecz), SDG cilje ter druge. ESG razkritja, ki jih predpisuje splošni ESRS standard (sektorski, LSME in VMSE so še v razpravi in niso sprejete končne verzije, op.p.) pokrivajo širok spekter okoljskih, socialnih in upravljavskih (ESG) tem ter so predstavljena v tabeli 2.

Ključni premiki razkrivanja o trajnostnosti

Pomembno je poudariti, da nove zahteve poročanja ne pomenijo zgolj več zbranih nefinančnih podatkov na operativnem nivoju. Z medsektorskima standardoma ESRS1 in ESRS2 se pravzaprav zahteva celovit in sistematičen strateški pristop, od upravljanja, skrbnega pregleda, notranjih kontrol in tveganj ter izkazano vključevanje vodstvenih in nadzornih organov v te procese. Prav strateški del je tisti, ki zahteva največ napora in časovno zamudnih priprav širšega tima ljudi, ki se s področjem ukvarjajo.

Trajnostno poročilo ni zgolj prikaz historičnih podatkov

Spreminja se pa tudi sam princip poročanja. Doslej smo bili navajeni, da so poročila prikaz naših historičnih podatkov, na osnovi katerih smo načrtovali naše cilje in ukrepe. K historičnim podatkom se z novimi zahtevami pridodaja tudi pogled naprej, v prihodnost, v potencialna podnebna in tranzicijska tveganja ter njihovo upravljanje, da bi napredovali na poti razogljičenja. Zaradi tega revizorji poročil ne bodo samo verificirali, temveč tudi validirali.

Po poti razogljičenja

Cilji Evropske Unije, ki si prizadeva za podnebno nevtralnost do leta 2050, se z CSRD direktivo prenašajo tako tudi v poslovni svet, kjer trajnostno poročanje oz. poslovanje postaja kot nekakšna obvezna poslovna usmeritev. Podjetja načrtujejo najrazličnejše vzvode, kako se razogljičiti in pripravljajo načrte za prehod, ki naj bi sledila referenčnim vrednostim pariškega podnebnega sporazuma. Pariški podnebni sporazum je pravno zavezujoč sporazum, ki ga je okrog 190 držav sprejelo leta 2016, da bi zaustavljali eksponentno rast povprečne globalne temperature in njeno povišanje obdržali pod 1,5°C do konca stoletja. 

Znanstveniki namreč že desetletja svarijo, da če bomo presegli točko preloma, bodo posledice za življenje in gospodarstvo po celotnem svetu katastrofalne. Iz tega razloga je potrebno okrepiti odpornost podjetjem na potencialna tveganja, ki izvirajo iz podnebnih sprememb. 

Številna podjetja se sprašujejo kje začeti? Da bi si podjetja znala odgovoriti na vprašanje, kje se nahajajo danes, je potrebno izračunati ogljični odtis. To v zadnjih letih pospešeno izračunava vse več in več predvsem velikih podjetij. S tem izračunom ugotovijo kje nastane največ izpustov (lastne dejavnosti, kupljena energija, uporaba proizvodov, ipd.) in pripravijo načrt zmanjšanja. Za emisije, ki jih ni možno zmanjšati, v podjetjih presodijo ali uporabijo ogljično izravnavo (carbon offseting) ter o vseh aktivnostih transparentno poročajo. Ogljična izravnava, s katero podjetja lahko financirajo verificirane projekte zmanjševanja izpustov, se pri tem uporabi kot zadnja in skrajna možnost.

Format

Trajnostno poročilo postaja del letnega poročila in ni več njen ločen del kot smo bili navajeni v zadnjih letih poročanja. Integriranost se zahteva predvsem zaradi sklicev nefinančnih podatkov na finančne, v finančnem delu letnega poročila.

Trajnostni razvoj je po svoji definiciji pravzaprav nenehno iskanje optimalnega ravnovesja med okoljskim, socialnim in ekonomskim vidikom, in ne zgolj maksimiranje slednjega, zato naj bi to skozi integrirano trajnostno poročanje odražale tako finančne kot nefinančne informacije, ki so med seboj povezane.

Večje spremembe se obetajo samemu formatu poročila, saj ga bo potrebno pripraviti v enotni digitalni obliki XHTML, ki bo kasneje moral biti še v strojno berljivi obliki in z označbami razkritij (»s tagi«) po XBRL standardu. Evropska unija skupaj z ESMA načrtuje vzpostaviti enotno bazo EASP  (European access single point), centraliziran in javno dostopen portal. Ta baza bo poenostavila dostop do teh podatkov za vlagatelje, regulatorje, nevladne organizacije in druge zainteresirane strani. Za slovenska podjetja zakonodaja zahteva, da bodo podjetja letna poročila skupaj z revizorsko izjavo objavila v Ajpesu. Za nepredložitev letnega poročila v predpisani obliki predlog novele ZGD-1M za velika podjetja predvideva kazen od 10 do 30 tisoč evrov.

Kako se podjetja pripravljajo na trajnostno poročanje?

Podjetja se na trajnostno poročanje pripravljajo bodisi samostojno, bodisi ob pomoči svetovalcev, ki so v pomoč pri razumevanju zahtevnih pričakovanj nove regulative. Mnogim podjetjem je skupno:

• Izobraževanje zaposlenih: Podjetja izvajajo izobraževanja in usposabljanja vsaj za ključno ekipe, da zagotovijo razumevanje novih zahtev in standardov. Priprava na CSRD zahteva višji nivo razumevanja kompleksnih ESG meril in poročanja.
• Analize vrzeli: Trajnostni razvoj zajema širok spekter ESG tem, ki v podjetju niso povsem nove (npr. število poškodb na delovnem mestu, fluktuacija, ipd…) Številna podjetja skozi standarde kakovosti in certifikate že danes upravljajo področja zdravja in varnosti pri delu, usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, energetske učinkovitosti, varovanja okolja, informacijske varnosti, ki sodijo pod okrilje trajnostnega poslovanja. Z analizami vrzeli odkrivajo področja, na katerih je potrebno več narediti.
• Dvojna pomembnost: Podjetja morajo oceniti tako finančni vpliv trajnostnih dejavnikov na poslovanje (npr. kako podnebne spremembe vplivajo na organizacijo) kot tudi, kako njihovo poslovanje vpliva na okolje in družbo. Ta ocena je ključna za skladnost s CSRD.
• Vzpostavitev upravljavskih struktur: Podjetja vzpostavljajo nove upravljavske strukture in procese za učinkovito upravljanje trajnostnih informacij. V nove strukture in procese se vgrajujejo tudi zanesljive kontrole in mehanizmi za spremljanje.
• Avtomatizacija sistema za poročanje: Podjetja iščejo možnosti za boljšo podporo znotraj svojih IT sistemov in zunanje programske opreme, ki je namenjena zbiranju in analizi podatkov, potrebnih za skladnost s CSRD in ESRS.