Priprava na pisanje je odvisna od zrelosti otrokovega živčnega sistema, od otrokovega zanimanja za risanje in pisanje ter od razvoja celotne telesne motorike. Z vajo lahko spodbujamo razvoj velike motorike (vsakodnevno izvajamo gibalne vaje in športne aktivnosti, ki vključujejo razvoj ravnotežja, vztrajnosti, obvladovanja telesa, kontrole telesnih gibov in razvoj posebnih mišičnih skupin), fine motorike (vsakodnevno […]
Šolstvo
Razvoj fonološkega zavedanja in kako vplivajo na razvoj jezika, branja in pisanja
Razvoj fonološke veščine otrok, predvsem fonološkega zavedanja, je eden od dejavnikov, na osnovi katerega lahko predvidimo uspešnost otroka pri učenju branja.
Dispraksija – razvojna motnja koordinacije
Dispraksija se pri vsakem posamezniku kaže drugače, ne pojavijo se nujno vsi elementi ampak le nekateri. Gre za oškodovanost višjih kortikalnih procesov.
Avtizem – kako prepoznati otroka z avtistično motnjo
Prepoznajte znake avtizma pri otrocih! Pridobite brezplačno e-knjigo. Otroci lahko že zelo zgodaj v otroštvu kažejo kakršne koli težave v razvoju, ena izmed njih je tudi avtizem.
Disleksija znaki v predšolskem obdobju
Se lahko prvi znaki disleksije pokažejo že v vrtcu? Odkrijte, kako prepoznati tveganja v predšolskem in šolskem obdobju ter pravočasno ukrepati!
Stres na delovnem mestu in kako ga lahko upravljamo
Stres na delovnem mestu je tista stvar s katero smo se srečali že prav vsi. Zato smo vam pripravili strokoven in zelo zanimiv članek na to tematiko. Čeprav je stres v besednjaku našega vsakdanjika postal zelo pogosto uporabljena beseda, se zdi, da samo prepoznavanje dejstva ‘pod stresom sem’, ostane le prvi korak, ki mu običajno […]
Grafomotorika v vrtcu
Grafomotorika v vrtcu pri pisanju vključuje jezikovni, pravopisni in grafomotorični vidik. Začne se razvijati veliko pred razvojem pisanja, od trenutka, ko otrok prime pisalo in potegne prve črte.
Kako izvajati poplačilo razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine plačnih nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev?
Kdo so upravičenci za izplačilo?
Upravičenec za izplačilo je javni uslužbenec, ki je bil od 1. oktobra 2010 do 31. maja 2012 zaposlen ali je bil zaposlen kadarkoli v navedenem obdobju ne glede na to, v kakšnem statusu je ob uveljavitvi zakona. To so torej javni uslužbenci, ki so bili s 1. 10. 2010 upravičeni do izplačila tretje četrtine odprave nesorazmerij v osnovnih plačah, ne glede na to, ali so pravico uveljavljali v sodnih postopkih ali ne.
Ne pozabite – ODDAJA PODATKOV O ŠTEVILU ZAPOSLENIH DO 18. AVGUSTA!
Že sama priprava kadrovskih načrtov je z Uredbo o načinu priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna in metodologiji spremljanja njihovega izvajanja za leti 2014 in 2015 urejena tako, da je v nadaljevanju omogočeno spremljanje njegovega izvajanja. Kadrovski načrt je namreč sestavljen iz tabelarnega dela in obrazložitve ter se pripravi tako, da v tabelarnem delu izkazuje podatke po viru financiranja, številu zaposlenih na dan 1. januar tekočega leta in dovoljeno število zaposlenih na dan 1. januarja naslednjega leta (priloga 1 uredbe).
Varčevalni ukrepi 2015
Vlada in reprezentativni sindikati so 9. decembra 2015 podpisali Dogovor o ukrepih za zmanjšanje obsega sredstev za plače in druge stroške dela v javnem sektorju za leto 2015, s katerim so se dogovorili za podaljšanje ukrepov, ki so bili uveljavljeni v letu 2014, in za nekatere spremembe, ki bodo v nadaljevanju ob povzetku vseh dosedanjih še posebej poudarjene. Ukrepi bodo uveljavljeni s sprejetjem Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leto 2015 in Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 ter Aneksom h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji …
Primer iz prakse – 3
a) Javni uslužbenec ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas pri enem delodajalcu in pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom z drugim delodajalcem za opravljanje dopolnilnega dela 8 ur na teden (147. člen ZDR1).
Javnega uslužbenca se šteje pri uporabniku proračuna, pri katerem ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s polnim delovnim časom kot eno zaposlitev, pri drugem uporabniku proračuna, pri katerem opravlja dopolnilno delo 8 ur na teden, pa se šteje v deležu 0,2.
Tema tedna: Uporaba davčnih blagajn v šolah in vrtcih v praksi
V Uradnem listu št. 57/2015 z dne 31. 7. 2015 je bil objavljen Zakon o davčnem potrjevanju računov – ZDavPR, ki je stopil v veljavo s 1. 8. 2015, uporabljati pa se začne z 2. 1. 2016.
Praksa urada Informacijskega pooblaščenca
Praksa urada Informacijskega pooblaščenca – neizbrani kandidat zahteva vpogled v podatke izbranega kandidata na prosto delovno mesto
Katere podatke razkriti oz. zakriti v vlogi za razpis na prosto delovno mesto javnega uslužbenca, če neizbrani kandidat želi vpogled v dokumentacijo izbranega kandidata?
Novosti na področju informacij javnega značaja
Centralizirano zbiranje podatkov in njihovo posredovanje v svetovni splet preko Uprave RS za javna plačila
Ena izmed bistvenih novosti, ki jih uvaja novela ZDIJZ v 10. a členu, je centralizirano zbiranje informacij o plačilnih transakcijah zavezancev in njihovo posredovanje v svetovni splet. Organ, pristojen za javna plačila (Uprava RS za javna plačila), bo zbiral podatke o prometu in transakcijah že obstoječih zavezancev iz 1. člena ZDIJZ ter tistih poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, v katerih je delež oseb javnega prava v osnovnem kapitalu, posamično ali skupaj, 100 odstotkov, in v svetovni splet posredoval naslednje podatke:
datum transakcije,
znesek in valuta transakcije,
račun, naziv ali firma in sedež prejemnika v dobro (razen če je prejemnik fizična oseba),
namen plačila (npr. storitev, nakup blaga, avtorska pogodba,..).
Novost- Sodna praksa in določbe ter mnenja
Dodali smo novo kategorijo SODNA PRAKSA IN ODLOČBE, kjer lahko najdete primere iz sodne prakse in odločbe ter mnenja organov, ločene po področjih.
Kako lahko izboljšate komunikacijo s težavnimi sogovorniki?
Kako lahko izboljšate komunikacijo s težavnimi sogovorniki:
prilagajajte neverbalno komunikacijo (mimiko, gestiko, ton, dinamiko govora),
resnično poslušajte in poskušajte razumeti razmere,
ponovite ključne besede,
postavljajte vprašanja,
prepoznajte pozitivne namene,
upoštevajte sogovornikove vrednote,
pojasnite svoje pozitivne namene,
spoštujte kritiko.
Obvezna oddaja M obrazcev preko točke e-VEM
Ne pozabite – s 1. 1. 2016 obvezna oddaja M obrazcev preko točke e-VEM
Prijave in odjave iz zavarovanj ter sporočanje sprememb podatkov se opravlja na enotnih obrazcih M, ki so predpisani s Pravilnikom o obrazcih prijav podatkov o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. l. RS, št. 37/11 in 57/11).
Prijavo podatkov v obvezna socialna zavarovanja na obrazcu M-1 mora zavezanec za prijavo vložiti v osmih dneh od nastanka pravnega razmerja, ki je podlaga za zavarovanje.
Aktualno – Nova sprememba pravilnika o strokovni izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v osnovni šoli
V Uradnem listu št. 75/2015 je objavljena sprememba pravilnika o strokovni izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v osnovni šoli.
Kako ugotoviti, da vrtec/šola deluje zakonito?
Ravnateljeve naloge opredeljujejo predvsem šolski predpisi. Ker pa je ravnatelj še v vlogi direktorja zavoda, mu določajo naloge tudi drugi zakoni. Šole kot relativno majhni sistemi praviloma nimajo razvitih različnih služb (na primer: kadrovska, pravna ipd.), ki bi ravnateljem olajšale delo. Ni čudno, da zato pogosto občutijo z zakoni naložene naloge kot “okove”, nadete ravnatelju, in ne kot možen okvir delovanja šole. Zaradi tega skušam v prispevku na poljuden način predstaviti tudi povsem drugačen pogled na odnos ravnatelja do prava. Pozitiven pogled ravnatelja na šolske predpise pa je pogoj za kakovostno profesionalno delo in odnose na šoli.
Primer iz prakse -2
Ali lahko šola na šolski spletni strani objavi elektronske naslove zaposlenih, ali za to potrebuje soglasje delavcev, pri čemer gre v večini primerov za naslove z domeno guest.arnes.si, ki ga delavec ne more pridobiti drugače kot z zaposlitvijo v vzgoji in izobraževanju in je to na nek način službeni elektronski naslov?
Pravno podlago za objavo službenih elektronskih naslovov predstavlja II. odst. 106. čl. ZVOP-1, ki določa, da lahko upravljavci osebnih podatkov javnosti posredujejo in javno objavijo osebno ime, naziv ali funkcijo, službeno telefonsko številko in naslov službene elektronske pošte predstojnika in tistih zaposlenih, katerih delo je pomembno zaradi poslovanja s strankami, oziroma uporabniki storitev do uveljavitve posebnega zakona, ki bo uredil ta vprašanja. Omenjena določba pomeni samostojno pravno podlago, ki upravljavcu osebnih podatkov tako v javnem kot v zasebnem sektorju omogoča javno objavo določenih podatkov, četudi za to nimajo izrecne dodatne podlage v zakonu oziroma privolitve posameznika. Pri tem je upravljavec vezan zgolj v tem, da lahko objavi le tiste osebne podatke, ki so taksativno našteti v citirani določbi, ter da gre za podatke o predstojniku ali pa tistih zaposlenih, katerih delo je pomembno zaradi poslovanja s strankami oziroma uporabniki storitev.
Primer iz prakse -1
Učitelj, ki je prevzel eno uro nadomeščanja v razredu, kjer je učiteljica odsotna, trdi, da mora pripravo na delo napisati odsotna učiteljica, on samo prevzame izvajanje. Kako je v primeru, ko nadomeščanje traja več ur zaporedoma ali celo za daljše časovno obdobje? Kako je to urejeno z vidika odsotne učiteljice? Ona je namreč na bolniškem dopustu, kar pomeni, da ne sme opravljati delovnih obveznosti.
10 najpogostejših napak pri uporabi e-pošte
Neprijaznost do naslovnikov: stranke ponavadi ogovarjamo s »Spoštovani gospod Sok«, sodelavcu pa pošljemo sporočilo: »Mesečno poročilo o prodaji mi pošlji do 10. ure.« V drugem sporočilu manjkajo vsaj nagovor: »Pozdravljena, Tanja«, beseda »prosim« in pozdrav z navedbo imena pošiljatelja.
Prekratka ali predolga sporočila. Prekratka sporočila so lahko nejasna, predvsem pa pogosto poslabšujejo odnose in s tem vzdušje na delovnem mestu. Predolga sporočila so dolgovezna, preveč natančno opisujejo situacijo, so nepregledna in težko berljiva. Bralec težko prepozna fokus. Če je informacija kompleksna, bo bolj učinkovit pogovor ali pregledno strukturiranje besedila po točkah.
Ne uporabljate intenzivnih barv črk ali ozadja in težko berljivih pisav. Tudi zelo barviti HTML-dopisi lahko delujejo neokusno ali ceneno.
Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na javne uslužbence
Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na javne uslužbence (Alenka Žaucer, Urad informacijskega pooblaščenca)
Vprašanje: Posameznik se je prijavil na razpisano delovno mesto javnega uslužbenca. Prejme sklep o neizbiri. Vloži zahtevo po ZDIJZ, da želi vpogledati v prijavo izbranega kandidata. Kako ravna organ?
Zaščita informacijske zasebnosti
Zaščita informacijske zasebnosti učencev/dijakov ter strokovnih delavcev
V šolskem okolju lahko hitro pride do vrste zelo neprijetnih situacij zaradi neprimerne in nepremišljene rabe sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij. V nadaljevanju podajamo priporočila, kako ravnati v določenih situacijah.
E-dnevnik in e-redovalnica
E-dnevnik in e-redovalnica – obveznost sprejetja notranjih pravil
Ali mora šola, ki je pri zunanjem naročniku naročila storitvi e-redovalnica in e-dnevnik, pripraviti in dati v presojo notranja pravila? (Teh dokumentov nima več v papirni obliki.)
Ne le šole, temveč vse tako javne kot zasebne izobraževalne institucije, ki izvajajo pri državi potrjen program, imajo za to javno pooblastilo in so tako tudi ustvarjalci javnega arhivskega gradiva oziroma z dikcijo ZVDAGA javnopravne osebe.
Praksa šolske inšpekcije
Praksa šolske inšpekcije – neodzivanje staršev na vabilo za vpis v šolo
Starši so bili vabljeni k vpisu otroka v prvi razred v mesecu februarju. Otroka niso vpisali v šolo kljub večkratnemu vabilu in pozivom. Kakšni bi bili pravilni postopki v primeru, da starši ne pridejo vpisat otroka (pozivi, pošiljanje ponovnih vabil)? Kakšni bi bili pravilni postopki, če se starši kljub ponovnim vabilom ne bi odzvali?
Kakšen je postopek dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ?
Postopek dostopa do informacij javnega značaja je poseben upravni postopek. Tako izhaja iz 2. odstavka 15. člena ZDIJZ, ki določa, da se za vprašanja postopka s pisno zahtevo, ki niso urejena s tem zakonom, subsidiarno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek (ZUP).
Prosilec je v zahtevi dolžan opredeliti, katero informacijo zahteva in kako se želi seznaniti z njo (prepis, vpogled, fotokopija, elektronski zapis). Informacijo lahko zahteva s pisno, t.j., s formalno zahtevo ali z neformalno zahtevo (recimo ustno, osebno, po telefonu).Pravno varstvo (pravico do pritožbe) ima le prosilec, ki vloži pisno zahtevo za dostop do informacije javnega značaja.
Enoten klasifikacijski načrt za vzgojno-izobraževalne zavode
Odredba o enotnem klasifikacijskem načrtu z roki hrambe za vzgojno-izobraževalne zavode
Evidenca dokumentarnega gradiva je temeljna evidenca o opravljanju del in nalog organa. Evidenca dokumentarnega gradiva se vodi o vseh zadevah, dosjejih in dokumentih, ki jih organ prejme ali nastanejo pri njegovem delu. Vodi se po vsebini zadev na podlagi načrta klasifikacijskih znakov.
Ne pozabite – Obvezna uporaba e-računov od 1. 1. 2015!
Kaj je e-račun?
E-račun ni račun, ki je sestavljen v nekem računovodskem programu, natisnjen in nato skeniran v npr. pdf obliko in poslan po elektronski pošti. To je klasičen papirnati račun, le da je namesto preko Pošte Slovenija (ali DHL ali kake druge hitre pošte) poslan preko elektronske pošte (e-mail).
E-račun je račun v standardu eSlog, ki je slovenski standard in ga tujci ne poznajo. Oblika zapisa je HTML. E-račun mora biti v tem primeru podpisan s kvalificiranim digitalnim potrdilom enega od štirih izdajateljev (Hacom, Sigenca, ACNLB in Poštarca). E-račun bo moral imeti vizualizacijo v pdf. obliki, v standardu eSlog bo tudi za davčne namene ustrezen, obenem pa je skladen z zahtevami zakonodaje o DDV.
Kultura odnosov med sodelavci
Vsak zaposleni si mora prizadevati za prijazne, odkrite in sproščene medsebojne odnose. V takem delovnem okolju so vsi bolj motivirani, raje prihajajo v službo, imajo več energije in vsak problem je lažje rešljiv.
