Stres na delovnem mestu je tista stvar s katero smo se srečali že prav vsi. Zato smo vam pripravili strokoven in zelo zanimiv članek na to tematiko.
Čeprav je stres v besednjaku našega vsakdanjika postal zelo pogosto uporabljena beseda, se zdi, da samo prepoznavanje dejstva ‘pod stresom sem’, ostane le prvi korak, ki mu običajno ne sledijo ukrepi. To je beseda, ki jo slišimo na vsakem koraku tako pogosto, da se nam morda celo zdi, da o tem vemo že vse. Veliko ljudi meni, da je stres in ‘biti pod stresom’ tisti del naših življenj, ki je pač postal stalnica naše družbe. Verjamejo tudi, da so dejavniki, ki nam stres na delovnem mestu povzročajo, v pretežni meri izven naše kontrole in da se zato stresu ne moremo izogniti.
🧠 Obvladajte stres, preden on obvlada vas.
Prenesite brezplačen prispevek!
Odkrijte:
- kako prepoznati znake stresa,
- kateri dejavniki na delovnem mestu ga najpogosteje sprožijo,
- katere so ključne strategije za obvladovanje stresa,
- in katere veščine pomagajo graditi odpornost – pri sebi in sodelavcih.
📥 Izpolnite obrazec in prejmite praktičen vodič za boljše počutje in večjo učinkovitost pri delu.
Pomagajte sebi ali svoji ekipi do bolj obvladljivega delovnega vsakdana.
Verjamejo torej, da stresa na delovnem mestu ne moremo upravljati. Nekateri na to, da so pod stresom, gledajo celo z nekakšnim ponosom, saj ga razumejo kot dokaz svoje delavnosti in prizade- vnosti. Kot na žulje na delavskih rokah pisarniških delavcev.
V povezavi s stresom se je utrdilo tudi kar nekaj mitov, kot je na primer ta, ki mi ga je pred časom zaupala neka vodja, ki je to ugotovila, ko se je začela soočati s posledicami izgorelosti. Prepričana je bila, da če imaš svoje delo rad in ga celo opravljaš z veliko strastjo in poslanstvom, si na stres na delovnem mestu in izgorevanje preprosto imun.
V tem prispevku smo stres na delovnem mestu in dejavnike stresa na kratko predstavili, večji del pa smo namenili upravljanju in ukrepom. Poseben del je namenjen veščinam, ki jih vodje potrebujejo, da bi stres preprečevali ali vsaj zmanjševali pri svojih sodelavcih.
Zakaj je stres na delovnem mestu problem za podjetja?
Stres zaposlenih ni zgolj osebna težava, ampak poslovni izziv. Dolgotrajna izpostavljenost stresu povzroča:
- nižjo produktivnost – utrujenost in nezbranost zmanjšata učinkovitost,
- fluktuacijo in absentizem – zaposleni pogosteje menjajo delodajalce ali so na bolniški,
- izgorelost – dolgotrajna posledica, ki lahko ohromi posameznika in celoten oddelek.
Stres na delovnem mestu – med izzivom in preobremenjenostjo
Spremembe kot stalnica, hitrejši tempo življenja in dela, zahteve po večji produktivnosti, poplava informacij, medsebojna konfliktnost različnih vlog, ki jih posamezniki imamo v svojem življenju (predvsem med zasebnim in poklicnimi vlogami) itd. so tiste realnosti naše dobe, ki so pripomogle, da je stres na delovnem mestu postal bolezen sodobnega časa.
Seveda velja, da so (in bodo) različni pritiski v delovnem okolju vedno prisotni. Če nas ti motivirajo, da »damo vse od sebe«, govorimo o pozitivnem stresu – eustresu. O negativnem stresu na delovnem mestu pa govorimo takrat, ko je pritisk prevelik in imamo občutek, da dela ne zmoremo opraviti, kar imenujemo tudi doživetja preobremenjenosti pri delu.
Stres na delovnem mestu se torej nanaša na razliko med našim občutki zmožnosti in zahtevnostjo nalog, ki jih moramo opraviti. Enotnega merila ali lestvice stresa, ki bi veljala za vse ljudi ni. Doživljanje preobremenjenosti pri delu in odzivi so v določeni meri odvisni od posameznika, njegove osebnosti in odnosa.
Stres na delovnem mestu se nanaša na razliko med našim občutki zmožnosti in zahtevnostjo nalog, ki jih moramo opraviti. Kadar je ta razkorak prevelik, smo pod stresom oz. doživljamo občutke preobremenjenosti.
Povzročanje stresa na delovnem mestu: dejavniki – stresorji
Dejavniki ali okoliščine, ki lahko povzročajo stres na delovnem mestu, so (povzeto po Nikolić Lebič, N., 2011 in European Commission 2000):
- količinske preobremenitve (preveč delovnih nalog, časovna stiska zaradi rokov in repetitivni potek dela)
- prenizka kakovost dela (preozka in enostranska vsebina dela, pomanjkanje ali preveč dražljajev, premalo možnosti za poklicni razvoj in izobraževanja)
- konflikt vlog (opravljanje več vlog hkrati – nadrejen nekaterim, podrejen drugim npr. srednji menedžment; nejasno določene odgovornosti in pristojnosti)
- pomanjkanje lastne kontrole nad delom (brez vpliva na način dela, premajhna avtonomnost, ni soodločanja)
- nestalnost oz. nezanesljivost zaposlitve, nezadostno in nepravično nagrajevanje
- pomanjkanje podpore in ustreznega priznanja za delo
- slabi medosebnimi odnosi v delovnem kolektivu
- fizikalni stresorji (poleg direktnega škodljivega delovanja na telo imajo lahko tudi sekundarni psihosocialni učinek (npr. stres na delovnem mestu zaradi smradu, hrupa, bleščanja itd.). Ti učinki so lahko tudi zaradi delavčevih ozaveščenosti, suma ali strahu, da je izpostavljen življenjsko nevarnim kemikalijam ali nevarnosti nesreče.
- slaba usklajenost med delom in zasebnim življenjem (izmensko in nočno delo, premalo časa za počitek, športne aktivnosti in druženje, ni možnosti za rabo letnega dopusta).
Stres na delovnem mestu ima različne tipe:
Kako se bo naše telo odzvalo na stresorje, je v določeni meri odvisno tudi od naših osebnostnih lastnosti. Kardiologa Friedman in Rosenman sta v svojih raziskavah sistematično ugotavljala povezanost med stresom in obolenji srca in ožilja.
Opazovala sta pomemben vpliv stresa na delovanje srca in ugotovila, da za obolenji srca pogosteje obolevajo ljudje s specifičnimi osebnostnimi lastnosti. Tako sta razdelila ljudi na osebnostni tip A in tip B. Ljudje tipa A bodo po njunih ugotovitvah trikrat bolj verjetno doživeli kap ali srčni napad kot tisti iz skupine B, pa čeprav bodo opravljali enako vrsto dela in živeli v podobnih okoliščinah.
Lastnosti tipa A: ciljna usmerjenost in ambicioznost, nepotrpežljivost, naglica, močan občutek dolžnosti, točnost, odprtost, spoštovanje norm in pravil, smisel za red, perfekcionizem, strah pred kritiko, prikrita agresivnost, velik občutek odgovornosti, egoizem, majhna potreba po sproščanju
Lastnosti tipa B: netekmovalnost, sproščenost, umirjenost, preudarnost, premišljeno ravnanje, potrpežljivost, distanciranost, uravnoteženost, skrbnost, empatičnost, sprejemanje drugih, takšnih kot so, vztrajnost, večja potreba po sproščanju
V članku smo izpostavili ključne točke, kako prepoznati in obvladovati stres na delovnem mestu.
Če želite poglobljene razlage, konkretne ukrepe in uporabna orodja, si prenesite celoten prispevek.
👉 Bi radi še več znanja s področja HRM?
Na enem mestu smo za vas zbrali aktualna izobraževanja za kadrovske strokovnjake in vodje. Preverite, kako lahko nadgradite svoje kompetence, izboljšate delovne procese in poskrbite za uspešno vodenje zaposlenih. [Oglejte si vsa HRM izobraževanja tukaj]