Vodenje

Sestanki so pogosto hudi tatovi časa, s tem tudi povzročitelji stroškov in slabe volje udeležencev. V mnogih podjetjih so jih zato kar ukinili, prenos informacij pa preselili na intranet. Tu pa so se pokazale druge slabosti: sodelavci niso imeli časa prebrati pošte, razumeli so drugače, kot je želel pošiljatelj, zmanjšala se je povezanost med sodelavci, zaradi pomanjkanja komunikacije sta bila slabša motivacija in občutek pripadnosti. Zato velja, da je škoda ukiniti sestanke, vendar mora vodja razmisliti, kdaj so potrebni in koristni, kdaj pa nepotrebni in škodljivi. 

Tim je dinamična sila, ki živi in se nenehno spreminja ter tako prilagaja spremembam v okolju. Za to pa potrebuje veliko energije, ki jo prejema od svojih članov, vodje in organizacije, v kateri deluje. Poleg nalog, ki jih tim opravlja, nujno potrebuje nenehno vlaganje časa in energije tudi v člane tima in v upravljanje timskih veščin, brez katerih tim ne bi funkcioniral. Velikokrat se zgodi, da se tim preveč osredotoča na samo nalogo in pozabi na medosebne odnose. Zato lahko ob največji količini dela (npr. ob vrhuncu projektov) učinkovitost timov hitro pade.

Vodja lahko za motiviranje svojih sodelavcev uporabi različne strategije motiviranja. Vsaka strategija ima sicer svoje prednosti in slabosti, od organizacijske kulture pa je odvisno, katera od strategij (ali več njih) je najbolj smiselna v vaši organizaciji.

Kaj je čuječnost?
S pojmom čuječnost se je prvi začel resno ukvarjati Jon Kabat Zinn (univerza Massachusetts), ki opredeljuje čuječnost kot nepresojajoče zavedanje sedanjega trenutka. Ko smo čuječni, se zavedamo našega notranjega (misli, čustva, občutki) in zunanjega (zvoki in druge zaznavne kakovosti v okolici) dogajanja. Gre za koncept nepristranskega opazovalca, ki posamezniku omogoča, da opazuje svoje misli, čustva in vedenje kot nevpleteni zunanji opazovalec. Poleg opazovanja lastnega doživljanja, brez interpretiranja, vrednotenja in ocenjevanja opazuje tudi dogodke in pojave izven sebe. Zavedanje lastnega doživljanja v sedanjem trenutku in sprejemanje tega doživljanja sta osnovni komponenti čuječnosti. Čuječnost v svojem bistvu predstavlja specifični način usmerjanja pozornosti in ima številne ugodne učinke na posameznikovo dobrobit (Černetič, 2005; Woods, 2012).

»Ko se stopnjuje zahtevnost izziva, narašča tudi potreba po skupinskem delu.«
 John C. Maxwell

Izmed predstavljenih tehnik izberite tiste, ki se vam zdijo najbolj uporabne za vaš konkretni namen. Čeprav se vam morda na prvi pogled zdijo nenavadne, bomo do novih, drugačnih idej prišli le na drugačne, nenavadne načine. Tehnike so preskušene v praksi na različnih področjih in izhajajo iz spoznanj o tem, kako delujejo naši možgani.

Poenostavimo si načrtovanje časa tako, da nam ne bo vzelo preveč časa. Vse naloge niso enako pomembne, zato jih razvrstimo po prioritetah in upoštevamo svoj bioritem.

To je čisto nova generacija mladih, ki še niso stopili na trg delovne sile, in za katero obstajajo le predvidevanja in napovedi, kakšen bo njen odnos do dela. Rojeni so v obdobju med letoma 1990 oziroma 1995 in do danes. Njihova najbolj očitna značilnost je, da so rasli z internetom, GSM-om, DVD-ji, MP3 (ali kar iPodi), PSP in podobnimi tehnološkimi pripomočki, brez katerih sveta sploh ne poznajo. Svoj profil na Facebooku so si ustvarili že v osnovni šoli, dostop imajo do vseh spletnih vsebin, vse so že videli in če še niso, jih tudi prepovedan dostop ne bo oviral. So radovedni, hkrati pa tako dobro informirani, da stalno živijo pod stresom. Z razvojem socialnih omrežij in njihovega povezovanja s prijatelji preko njih, so se osebni stiki močno zmanjšali in namesto igranja na dvorišču in druženja po pouku, gredo pogosto naravnost domov v varno zavetje virtualne realnosti. 

Čeprav bi se nekateri menedžerji za vsako ceno radi izognili stiku z novinarji, še posebej pa s televizijsko kamero, se stik prej ali slej zgodi. Lahko je načrten in ga podjetje spodbuja, lahko pa je nenačrtovan po kakšnem pomembnem dogodku. Ne glede na okoliščine je koristno poznati pravila komuniciranja z mediji, ki jih narekujeta medijski zakon in kodeks ,  pa tudi načine, kako z mediji učinkoviteje sodelovati – kako spodbuditi njihovo zanimanje in povečati medijsko izpostavljenost na eni strani ter kako zagotoviti čim bolj korektno poročanje na drugi.

Tim je dinamična sila, ki živi in se nenehno spreminja ter tako prilagaja spremembam v okolju. Za to pa potrebuje veliko energije, ki jo prejema od svojih članov, vodje in organizacije v kateri deluje. Poleg dela na nalogah, ki jih tim opravlja, zato nujno potrebuje nenehnovlaganje časa in energije tudi v člane tima in v upravljanje timskih veščin, brez katerih tim ne bi funkcioniral. Velikokrat se zgodi, da se tim preveč osredotoča na samo nalogo in pozabi na medosebne odnose. Zato lahko ob največji količini dela (npr. ob vrhuncu projektov) učinkovitost timov hitro pade.

Interno glasilo kot orodje internega komuniciranja
S pojavom novih, zlasti digitalnih tehnologij in orodij komuniciranja se je vloga internega glasila zelo spremenila. Klasično interno glasilo tako dobiva povsem novo vlogo, in sicer kot promocijsko gradivo ustanove, v katerem podjetje posreduje poglobljeno in sistematično interpretacijo podanih vsebin. Zato se klasičnemu internemu glasilu ne odpovejte, pač pa ga prenovite ali na novo pozicionirajte. 

S klinično prakso povezanim slovenskim prostorom se za angleški izraz mindfulness (nem. Achtsamkeit) najpogosteje uporablja prevod čuječnost. Sorodni izrazi so tudi zavedanje, prisotnost, osredotočenost in pozornost, vendar je čuječnost veliko več – predstavlja specifično mentalno odzivnost, pomeni biti živ v najširšem pomenu besede.

Absentizem je v najširšem smislu opredeljen kot vsakršna odsotnost z delovnega mesta ne glede na vzroke (prostovoljni oz. neprostovoljni absentizem) ali čas trajanja odsotnosti z dela. Najpogosteje pa se pojem absentizem nanaša na t. i. zdravstveni absentizem ali odsotnost z dela zaradi bolezni ali nege družinskega člana ipd.  Glede na trajanje odsotnosti se lahko upošteva vsaka odsotnost, bodisi cel dan ali nekaj ur. Državne institucije (ZZZS, IVZ RS) beležijo koledarske dneve, v podjetjih pa je pogostejša praksa beleženje delovnih dni. Nekatera podjetja posebej obravnavajo tudi odsotnost zamujanja ali prezgodnjih odhodov z delovnega mesta.

Težavnih ljudi ne morete spreminjati, lahko pa se z njimi sporazumevate tako, da bodo spremenili svoje vedenje. Najprej je treba preučiti vzgibe, ki jih silijo v različne in za okolico težave oblike vedenja. Ocena, ali je določeno vedenje težavno, je velikokrat subjektivna, nekaj vedenjskih vzorcev, h katerim se zatekajo ljudje, ki se počutijo ogrožene ali onemogočene, pa je za večino vljudnih ljudi težko sprejemljivih.

Za Aristotla so bila pomembna tri prepričevalna sredstva, ki vplivajo na govornikovo prepričljivost:

etos – govornikova osebnost in ugled,
patos – način, oblika, kako govornik naveže stik z občinstvom,
logos – razumsko dokazovanje.

Po njegovem smo resnično prepričljivi samo takrat, ko v svojem nastopu združimo vsa tri prepričevalna sredstva. Nastop je namreč odvisen tako od strokovne (logos) in odnosne (patos) kot osebne (etos) ravni. Prav gotovo so pomembni argumenti in njihova razlaga na strokovni ravni. V odnosu do občinstva moramo biti senzibilni, občutljivi, topli. Kako prepričati v vzdušju, kjer samo malo manjka, da se na oknih začnejo delati ledene rože? S svojim poslušalstvom moramo utrditi zaupanje in medsebojno spoštovanje, spodbujamo in podpiramo. Tu pa se že dotaknemo osebne ravni, kjer pride do izraza naša osebnost. Prepričljivejši smo takrat, ko smo zavzeti, načelni, zanesljivi, štejeta pa tudi naš nastop in videz.

Nekateri so odkrito agresivni, glasno govorijo in stalno napadajo. Drugi so zajedljivi in neodkriti. Tretji najpametnejši, ne poslušajo in ne sprejemajo drugačnega mnenja itd. S takimi ljudmi je seveda težko delati, frustrirajo nas in jezijo, kar se pozna na poslovnih rezultatih. 
Prvi korak k izboljšanju odnosov s težavnimi sodelavci je, da poskušamo razumeti, zakaj se tako obnašajo. Spoznali bomo, da vendarle niso tako različni: v glavnem gre za ljudi, ki se velikokrat zaradi tega ali onega razloga počutijo ogrožene, nimajo zaupanja vase, ne spoštujejo sebe in posledično ne drugih. Kot vsi ljudje želijo biti sprejeti in cenjeni, vendar se v življenju nekako niso naučili načina, kako bi to dosegli.

Tri zakonitosti organizacije dogodka
Pri organizaciji zabav ali drugih dogodkov vam priporočamo, da se držite treh priporočil in organizacijo speljete v štirih korakih. Tako se boste izognili marsikateri nevšečnosti in dogodek kar najbolje izkoristili za namen, zaradi katerega se ga lotevate. Ne glede na to, ali ste vodja in organizirate dogodek za vaš tim ali organizirate dogodek na ravni organizacije. 

Metod in tehnik za prijaznejše komuniciranje s sabo in zunanjim svetom je veliko. Poiščite tisto, ki bo vam, vaši osebnosti najbolj ustrezala. Ko boste našli pravo, bodite do sebe iskreni in neizprosni. V sebi spreminjati prepričanja in vzorce, ki nas omejujejo in nam delajo škodo, je prav tako zahtevno kot s 120 kilogramov shujšati na 70. Morda celo težje. Ko se namreč odločimo pridobiti miselno in komunikacijsko širino, so okoli nas ljudje, ki nas poznajo z začetka naše poti. Po izobraževanju oziroma uvajanju sprememb so tisti, ki si spremembe zares želijo, za okolico precej drugačni. Če nismo osebnostno dovolj močni, notranje motivirani in osredotočeni na željo po spremembi, lahko kaj hitro »pademo« nazaj, v stara razmišljanja, prepričanja in posledično v enako komuniciranje.

Pripadniki generacije Y smo rojeni nekje po letu 1980 in do 1995 (po nekaterih virih do leta 2000, zato se ta generacija imenuje tudi “milenijska generacija”). Za nas velja, da radi delamo, vendar službo jemljemo kot vir dohodkov za preživljanje prostega časa po našem okusu in ne kot način življenja, kot prioriteto. Ko opazujem svojo generacijo, vidim, da v večini drži to:

Vsak, ki se na kakršen koli način ukvarja s podjetništvom, mora poznati osnove računovodstva, saj je to edini način za obvladovanje poslovanja in podlaga za sprejemanje vseh poslovnih odločitev.
Pri tem je težava, da se nam večini začne vrteti v glavi, ko računovodje začnejo komunicirati v kodah, ko da bi želeli prenesti sporočilo v času hladne vojne (npr. konto 4 in konto 7, temeljnica, kartica dobavitelja). V resnici je računovodstvo relativno preprosto zajemanje poslovnih dogodkov, ki ga lahko v zelo kratkem času razume popolnoma vsak.

Spremembe kot stalnica, hitrejši tempo življenja in dela, zahteve po večji produktivnosti, poplava informacij, medsebojna konfliktnost različnih vlog, ki jih posamezniki imamo v svojem življenju (predvsem med zasebnim in poklicnimi vlogami) itd. so tiste realnosti naše dobe, ki so pripomogle, da je stres postal bolezen sodobnega časa.

V sodobnem poslovnem svetu  je potreba po znanjih samozavestnega nastopa pred ljudmi vedno bolj pomembna. Dokaz za to je dejstvo, da vedno več podjetij uvršča med zahtevane kompetence svojih zaposlenih tudi znanje oziroma sposobnost retoričnega javnega nastopanja.

Najboljši položaj za mizo je, če sedimo tako, da je okno bočno od mize, najbolje na levi strani, za našim hrbtom pa stena. Svetloba naj pada na pisalno površino z leve strani. Ker je običajno sestavni del mize tudi računalnik, moramo biti pozorni, da svetloba ne bo odsevala na zaslonu. Miza naj ima tudi mizico za tipkovnico. 

Miselni vzorec
Je učinkovit sistem beleženja naših misli na papir, kjer je v središču zapisana ključna beseda (misel, enota, snov ali tema) in predstavlja jedro ali centralno vejo priklepa t.i. miselnih vezi. Pomembnejše misli so blizu jedra, manj pomembne bolj ob robu miselnega vzorca.

Način pisanja močno vpliva na (ne)uspeh v poslovanju. Pisna sporočila namreč odražajo naš odnos do dela in prejemnika. Z nespretnim pristopom si tako nehote zapiramo vrata do dobrih poslovnih odnosov in odzivov.

O sebi radi rečemo, da smo nekonfliktni. Konflikten je vedno drug, navadno tisti, ki povzroča težave, izziva prepire, se nesramno odziva. Pa je res tako? Kaj pravzaprav je konflikt? Konflikt nastane, kadar se stališča, morda tudi interesi, razlikujejo. Konflikt je tudi odziv, kadar imamo občutek, da je naše samospoštovanje ogroženo. V konflikt se spustimo zaradi stvari, ki so za nas pomembne (sprožilci konfliktov). In zato lahko pogosto spoznamo vrednote sodelavcev šele takrat, ko se znajdejo v konfliktu. Spoznati, kako želi nekdo drug reševati konflikt, je ključ dobrega odnosa.

Obstaja veliko razlogov, zakaj podjetja in organizacije v svoje poslovanje uvajajo timsko delo. Predvsem je v praksi jasno troje – elementi timskega dela v skupine vnašajo sinergične učinke; te skupine so bolj ustvarjalne in inovativne; hkrati pa so tudi bolj prilagodljive na spremembe, ki so v modernem poslovnem okolju del našega vsakdanjega dela. V tem […]

Družbena odgovornost opredeljuje World Business Council of Sustainable Development na naslednji način: »Družbena odgovornost pomeni nenehno zavezanost podjetja k etičnemu vedenju, ekonomskemu razvoju, izboljševanju kakovosti življenja zaposlenih, njihovih družin, lokalne skupnosti in družbe nasploh.« Družbena odgovornost in njen koncept Koncept, ki jo ima družbena odgovornost podjetja (angl. »corporate social respon- sibility«) je bilo zaznati v […]

Organizacijska struktura je učinkovita, kadar delo poteka brez ozkih grl, komunikacija je dvosmerna, pretok informacij nemoten in hiter, procesi odločanja so učinkoviti in vključujejo ustrezen krog posameznikov. Vsi viri so optimalno izkoriščeni in delovni procesi optimizirani.

Moderiranje je način komunikacije v skupini, ki vodi k izboljšanju kakovosti rezultatov dela skupine in doseganju zastavljenih ciljev. Je načrtovan proces, ki ga spodbuja in usmerja izurjen moderator.
Moderator je oseba, ki s pomočjo različnih moderatorskih metod in tehnik skupinam, organizacijami in skupnostim v njihovem delovnem okolju pomaga pri ustvarjanju novih idej in produktov, spodbujanju inovativnosti, strateškem in drugih oblikah načrtovanja, vzpostavljanju sodelovanja in oblikovanju mrež, sprejemanju odločitev, reševanju problemov in konfliktov, spreminjanju organizacijske kulture in drugih izzivih današnjega časa. Moderator s pomočjo moderatorskih veščin zna vzpostaviti varen komunikacijski prostor in prav vsakega člana skupine spodbuditi k razmišljanju in sodelovanju ter iz udeležencev izvabiti potenciale in jih medsebojno uskladiti.