Varnost, zdravje, okolje

Osnova za obračunavanje okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva (v nadaljevanju: okoljska dajatev) je enota obremenitve (EO), ki je enaka emisiji 1 kilograma (kg) CO2, seštevek EO, za katerega je treba plačati okoljsko dajatev, pa se ugotavlja na podlagi uvožene, pridobljene ali prodane količine goriva, če gre za gorivo, proizvedeno v RS in se izračuna glede na vrsto goriva.

Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih (Uradni list RS, št. 70/10) določa osnovo za obračun okoljske dajatve, njeno višino in način njenega obračunavanja, odmere in plačevanja, obveznost plačevanja, plačnike in prejemnike okoljske dajatve zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih. Okoljska dajatev plačuje za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja komunalnih odpadkov ali odpadkov, ki niso komunalni, na odlagališču za inertne, nenevarne ali nevarne odpadke.
Okoljska dajatev se ne plačuje za odpadke, ki se uporabijo za prekrivanje odlagališča v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih.

Kako je z veljavnostjo starih privolitev pred uporabo GDPR? Brezplačna strokovna e-knjiga V tej brezplačni strokovni e-knjigi boste dobili vse odgovore, kako je z veljavnostjo starih privolitev pred uporabo GDPR. Do zdaj pridobljena privolitev je še naprej veljavna, če je v skladu s pogoji iz Splošne uredbe, zato je pomembno, da upravljavci podrobno pregledajo delovne […]

Državni zbor Republike Slovenije je 24. 5. 2011 sprejel Zakon o varnosti in zdravju pri delu, ki je bil 3. 6. 2011 objavljen v Uradnem listu RS, št. 43/2011. Ta zakon je nadomestil Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur. l. RS, št. 56/99 in 64/01). Na prejšnji zakon …

Promocija zdravja na delovnem mestu je proces, ki omogoča ljudem, da povečajo nadzor nad svojim zdravjem in si ga po možnosti celo okrepijo. Promocija zdravja v delovnem okolju pa pomeni vlaganje skupnih naporov delodajalcev, delavcev in družbe za izboljšanje zdravja in dobrega počutja delavcev. Prednostna področja promocije zdravja so: zdravju naklonjena oz. v zdravje usmerjena […]

Varovanje okolja je že dolga leta, celo desetletja ena bolj žgočih tem na svetu. Osnovni namen varovanja okolja je ohranjanje dolgoročnih pogojev za človekovo zdravje, počutje in kakovost življenja ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Cilji, ki jih zasledujemo, ko govorimo o varovarnju okolja, so naslednji: preprečitev in zmanjševanje obremenjevanja okolja; ohranjanje in izboljševanje kakovosti okolja; trajnostna […]

Na odpadkarskem področju so v času zadnjih treh mesecev bili sprejeti:

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o odpadni električni in elektronski opremi (Uradni list RS, št. 47/2016)
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 50/2016)
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o odlagališčih odpadkov (Uradni list RS, št. 36/2016).
Pravilnik o izdelavi ocene odpadka pred odlaganjem in ocene nevarnega odpadka pred sežiganjem ter o izvedbi kontrolne kemične analize odpadkov (Uradni list RS, št. 58/2016);
Program ravnanja z odpadki in program preprečevanja odpadkov, sprejet 30. 6. 2016;

Obvezno ravnanje z odpadki v skladu s temi spremembami je v priročniku Ravnanje z odpadki po zakonodaji 2015. Preberite si nekaj več o eni izmed sprememb.

Na področju varnosti in skladnosti strojev so junija letos pričeli veljati pravilniki:

Pravilnik o omogočanju dostopnosti električne opreme na trgu, ki je načrtovana za uporabo znotraj določenih napetostnih mej (Ur.l. RS, št./2016 z dne 3.6.2016);
Pravilnik o elektromagnetni združljivosti (Ur.l. RS, št./2016 z dne 3.6.2016);
Pravilnik o enostavnih tlačnih posodah (Ur.l. RS, št./2016 z dne 3.6.2016);
Pravilnik o protieksplozijski zaščiti (Ur.l. RS, št./2016 z dne 10.6.2016)

Vsebine praktičnega priročnika Tehnične zahteve in varnost strojev so povsem usklajene z novostmi. Preberite si več o uporabi direktive o nizki napetosti ter Pravilnika o omogočanju dostopnosti električne opreme na trgu, ki je načrtovana za uporabo znotraj določenih napetostnih mej, ki evropsko zakonodajo prenaša v slovenski pravni red.

Področje uporabe, dajanje na trg in prosti pretok
Ta direktiva se uporablja za dvigala, ki se stalno uporabljajo pri stavbah in konstrukcijah. Uporablja se tudi za varnostne sestavne dele, ki se uporabljajo v takih dvigalih, navedene v Prilogi IV te direktive.

Okoljska dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida
Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida in njenih sprememb (Uradni list RS, št. 22/16) je začela veljati 1. aprila 2016. Z uveljavitvijo te uredbe je prenehala veljati Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida in njenih sprememb (Uradni list RS, št. 47/13). Nadzor nad izvajanjem uredbe opravlja Finančna uprava RS (FU RS), razen nad določbami uredbe, ki se nanašajo na oprostitev plačila okoljske dajatve za rabo goriva v mali napravi, oprostitev plačila okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva in predpisi o državnih pomočeh, odločbo o oprostitvi plačila okoljske dajatve in prenehanje upravičenosti do oprostitve plačila okoljske dajatve. Nadzor nad omenjenimi določbami opravljajo  inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/2011) v svojem 41. členu določa obvezne prijave inšpekciji dela in zavezuje vse delodajalce, da takoj prijavijo vsako nezgodo pri delu s smrtnim izidom oziroma nezgodo pri delu, zaradi katere je delavec nezmožen za delo več kot tri delovne dni, kolektivno nezgodo, nevarni pojav in ugotovljeno poklicno bolezen.

Teme, ki morajo biti zajete v teoretičnem delu usposabljanja, so:

predpisi, strokovne in druge podlage,
osnove gorenja in gašenja,
nevarnosti za nastanek požara,
oprema, naprave in sredstva za varstvo pred požarom in gašenje začetnih požarov, vgrajeni sistemi aktivne požarne zaščite,
izvajanje preventivnih in aktivnih ukrepov varstva pred požarom.

Nevarni odpadki imajo eno ali več nevarnih lastnosti, ki so zdravju in/ali okolju škodljive (npr. vnetljivost, dražljivost, strupenost, mutagenost, oksidativnost, infektivnost idr.).
Nevarni odpadki so podmnožica odpadkov, ki zaradi možnih škodljivih vplivov na zdravje ljudi ali na okolje zahtevajo še posebej pazljivo ravnanje in poostren nadzor. V seznamu odpadkov je za nevarne odpadke k šestmestni številčni oznaki dodana zvezdica (npr. 08 03 12* – Odpadne tiskarske barve, ki vsebujejo nevarne snovi).

V četrtek, 21. aprila 2016, se je v hotelu Astoria na Bledu odvila  7. strokovna konferenca OKOLJE IN ODPADKI, ki jo vsako leto spomladi organiziramo v okviru Založbe Forum Media, Forum Akademije,  iz Maribora.  Udeležilo se je je  približno 90 strokovnjakov, odgovornih za ravnanje z odpadki v podjetjih in družbah za ravnanje z odpadki, predstavniki komunalnih podjetij, univerz ter predstavniki inšpektorata za okolje in prostor.

Delodajalec mora popraviti in dopolniti oceno tveganja vsakokrat:

ko obstoječi preventivni ukrepi varovanja niso zadostni oziroma niso več ustrezni;
ko se spremenijo podatki, na katerih je ocenjevanje temeljilo;
ko obstajajo možnosti in načini za izpopolnitev oziroma dopolnitev ocenjevanja.

Delodajalec mora po izvedenem ocenjevanju tveganja za varnost in zdravje pri delu izdelati ter sprejeti Izjavo o varnosti z oceno tveganja v pisni obliki (torej splošni akt v smislu 10. člena ZDR-1), ki glede na vrsto in obseg dejavnosti vsebuje zlasti:

Ena izmed zakonodajnih novosti konec lanskega leta je na področju ravnanja z odpadki bila tudi Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ravnanju z baterijami in akumulatorji ter odpadnimi baterijami in akumulatorji (Uradni list RS, št. 103/2015).

Direktiva 94/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. marca 1994 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z opremo in zaščitnimi sistemi, namenjenimi za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah, je bistveno spremenjena. Glede na potrebo po nadaljnjih spremembah je bilo treba zaradi jasnosti navedeno direktivo prenoviti.
Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov določa pravila o akreditaciji organov za ugotavljanje skladnosti, zagotavlja okvir za nadzor trga proizvodov in proizvodov iz tretjih držav ter določa splošna načela glede oznake CE.
Sklep št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o skupnem okviru za trženje proizvodov določa skupna načela in referenčne določbe za uporabo v sektorski zakonodaji z namenom zagotavljanja dosledne podlage za revizijo ali prenovitev navedene zakonodaje. Direktivo 94/9/ES je bilo treba prilagoditi navedenemu sklepu.
Ta direktiva zajema proizvode, ki so novi za trg Unije, ko se dajo na trg; in sicer so to novi proizvodi, ki jih proizvede proizvajalec s sedežem v Uniji, ali proizvodi (novi ali rabljeni), ki se uvozijo iz tretje države.

31. marec je rok, ko morate kot ovzročitelj, zbiralec in predelovalec odpadkov oddati poročilo o nastajanju odpadkov, zbiranju oz. predelavi v letu 2015 s pomočjo informacijskega sistema IS-Odpadki (od 6.  11.  2015  imamo novo verzijo tega sistema). Izvirni povzročitelj odpadkov lahko poročilo predloži pisno ali elektronsko, zbiralec in obdelovalec pa samo elektronsko.  Pravilnost podatkov pri poročanju temelji na pravilno izpolnjenih evidenčnih listih v aplikaciji IS-Odpadki. Nova Uredba o odpadkih  (Ur.l. RS, št. 37/2015) je tudi na področju teh s 1. 1. 2016 uvedla novosti glede datuma potrditve evidenčnega lista, obvezne kopije evidenčnega lista pri prevozu nevarnih odpadkov itd.
Navodila za pregled podatkov v IS-Odpadki

Promocija zdravja ni nov pojav v podjetjih; marsikje že dolgo skrbijo za zdravje in počutje svojih zaposlenih in tudi opažajo učinke tega vlaganja: večja storilnost, boljši odnosi na delovnem mestu, večja skrb vodij za počutje zaposlenih in manjša odsotnost z dela zaradi bolezni.

Nova Uredba o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega
Direktiva o emisijah iz industrije – IED (Direktiva 2010/75/EU) posebno pozornost namenja varstvu tal in podzemne vode, delovanje obrata namreč ne sme povzročiti poslabšanja kakovosti tal in podtalnice. Zaradi direktive IED v naš pravni red je sprejeta Uredba o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega (Ur. l. RS št. 57/15).

Ravnanje z odpadki postaja vedno večji izziv. Odpadki so na eni strani pomemben snovni in energetski potencial, ki je lahko odlična poslovna priložnost, po drugi strani pa predstavljajo podjetju breme.   Tako podjetja, ki jim ravnanje z odpadki predstavlja osnovno dejavnost (zbiralci, predelovalci),  in tista, ki jim odpadki predstavljajo zgolj breme (povzročitelji), so to leto […]

V zadnjem času sta Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) na delodajalce naslovila večje število zahtevkov za povrnitev škode, ki jima je nastala zaradi stroškov v zvezi z zdravljenjem in pravicami iz invalidskega zavarovanja delavcev, ki so bili poškodovani pri delu.

V skladu s 5. členom Zakona o varnosti in zdravju pri delu je delodajalec dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom.
Eno izmed nevarnosti na delovnem mestu predstavlja možnost pojava eksplozije. To področje ureja Pravilnik o protieksplozijski zaščiti v katerem sta povzeti direktivi 94/9/ES – ATEX 100a in 1999/92/ES – ATEX 118a.

 Z izdajo nove Uredbe o odpadkih (Ur. l., št. 37/2015) je prišlo tudi na področju evidenčnih listov do nekaterih sprememb oziroma  novosti.
Evidenčni list je listina in dokazilo, s katero se potrdi oddajo in prevzem pošiljke odpadkov, ko se odpadke premešča na območju RS. Evidenčni list se izpolni z uporabo sistema IS-Odpadki. Veljaven je tedaj, ko ga s svojim elektronskim podpisom potrdita tako pošiljatelj odpadkov kot tudi prevzemnik odpadkov.

Mobing je konfliktna, napadalna in grozeča komunikacija med sodelavci ali med predpostavljenimi in podrejenimi, pri čemer je napadeni v podrejenem položaju in ga en ali več posameznikov sistematično, pogosto in dalj časa neposredno ali posredno napada z namenom oziroma učinkom izključitve iz delovnega razmerja. Cilj in namen takšnega ravnanja je odstraniti posameznika z njegovega področja delovanja. Mobing se torej nanaša na dogajanje na delovnem mestu, in sicer pomeni napadalno, žaljivo, ponižujoče vedenje in dejanja.

Zaradi nujnosti prenosa Direktive 2008/98/ES v pravni red Republike Slovenije smo v obdobju bistvenih sprememb na področju odpadkovne zakonodaje.Od 30. 5. 2015 velja nova Uredba o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/2015 z dne 29. 5. 2015).V mesecih juliju in avgustu 2015 pa so začele veljati:

Obveznost delodajalca glede opravljanja strokovnih nalog varnosti pri delu
Varnost in zdravje delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, je treba zagotavljati z izvajanjem ustreznih ukrepov, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem tveganj pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, ter z ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi. 
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) v 19. členu določa obveznosti delodajalca, in sicer mora delodajalec zagotavljati varnost in zdravje pri delu v skladu z izjavo o varnosti z oceno tveganja zlasti tako, da poveri opravljanje nalog varnosti pri delu strokovnemu delavcu. Ta svetuje glede delovnega okolja, pri načrtovanju, izbiri, nakupu in vzdrževanju sredstev za delo, pri izbiri opreme delovnih mest; usklajuje ukrepe za preprečevanje psihosocialnih tveganj; izdeluje strokovne podlage za izjavo o varnosti; opravlja obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju; opravlja obdobne preglede in preizkuse delovne opreme; opravlja notranji nadzor nad izvajanjem ukrepov za varno delo; izdeluje navodila za varno in zdravo delo; spremlja stanje v zvezi z nezgodami pri delu, odkriva vzroke zanje in pripravlja poročila za delodajalca s predlogi ukrepov; pripravlja in izvaja usposabljanje delavcev za varno delo ter sodeluje z izvajalcem medicine dela.

Energijski potencial komunalnih odpadkov za proizvodnjo toplotne in električne energije v Sloveniji
Za današnjo družbo je značilno naraščanje ustvarjene količine odpadkov. Statistični podatki kažejo, da višji kot je bruto nacionalni dohodek, več odpadkov se ustvari. V procesu ustvarjanja in ravnanja z njimi sodelujemo vsi. Velikokrat se tega niti ne zavedamo, saj se za običajnega človeka »ravnanje« z odpadki konča, ko so ti odloženi v zabojnik. O njihovi (energijski) vrednosti pa razmišlja le malokdo. Pri ravnanju z odpadki se moramo držati hierarhije, ki nam jo narekujeta evropska smernica o odpadkih in nacionalna zakonodaja. Obe zapovedujeta osredotočenje na zmanjševanje količin, sledita ponovna uporaba in snovna reciklaža, šele nato pride na vrsto energijska izraba in za njo odlaganje.