Košarica

Izkoristite brezplačni dostop ter si odklenite 3 vsebine brezplačno. Preizkusite zdaj >>

[email protected] | 02 250 18 00

Uspela že 14. strokovna konferenca Okolje in odpadki

21. junija smo se v idiličnem kongresnem centru Brda pri Kranju zbrali vsi, ki se tako ali drugače ukvarjamo z okoljevarstveno zakonodajo in krožnim gospodarstvom. Potekala je namreč že 14. strokovna konferenca, ki se se je udeležili direktorji, vodje oddelkov, skrbniki varstva okolja, skrbniki za kakovost in ostali zainteresirani iz večjih slovenskih podjetij, raziskovalnih institucij, komunalnih podjetij in nevladnih organizacij. Nekoliko večji poudarek smo tokrat dali t.i. ESG-zahtevam (novim zahtevam glede trajnostnosti, ki upoštevajo okoljski, socialni in upravljavski vidik) v podjetja, saj postaja to močna zaveza podjetij.

Veseli smo, da nas je pri organizaciji konference tudi tokrat podprlo SRIP-krožno gospodarstvo.

Poslušali smo osem strokovnjakov; njihove vsebine predavanj smo strnili v sklepe konference.

Glavni sklepi konference Okolje in odpadki 2023

  • Po lanskem zakonodajno burnem letu je tudi za to in prihodnje leto napovedanih kar nekaj sprememb, kot so: predlog Uredbe o gradbenih odpadkih, novela Zakona o varstvu okolja, Zakon o javnih službah varstva okolja, predlog Zakona o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije. Med pomembnimi prioritetami na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo je digitalizacija podatkov z namenom pregleda nad relevantnimi okoljskimi podatki na enem mestu, vključno z digitalizacijo vlog za izdajo okoljevarstvenih dovoljenj, vlog za izdajo potrdil o vpisu v evidenco, vlog za celovito presojo vplivov na okolje, vlog za izdajo okoljevarstvenih soglasij in povezave z platformo e-Prostor in e-Graditev.

 

  • Za podjetja postaja obvezno izkazovanje njihove trajnostne drže, upravljanje s podnebnimi spremembami, izkazovanje narave njihovih izdelkov in proizvodnih procesov v smislu, koliko so ti trajnostni, koliko vključujejo reciklate in koliko z izdelki vplivajo na okolje in podnebje. Ti izkazi postajajo za finančne in zavarovalne institucije v primeru odobritve posojila ali določitve zavarovalne premije enako pomembni kot finančni izkazi. V prvi vrsti se morajo tega zavedati velika podjetja, ki so prva zavezana k poročanju o trajnostnosti, kmalu pa tudi manjša, saj bo za velika podjetja glede poročanja pomembno, da sodelujejo s trajnostno naravnanimi partnerji.

 

  • Stanje brezogljičnosti gospodarstva do leta 2050 je edini pogoj in edini ukrep, s katerim do leta 2050 dosežemo zmanjšanje temperature za 1,5 °C. Zato postaja nizek ogljični odtis podjetja zelo pomembna konkurenčna prednost. Način za dosego le-tega je strogo izpolnjevanje  ESG-zahtev  (novih zahtev glede trajnostnosti, ki upoštevajo okoljski, socialni in upravljavski vidik) v podjetja, kar pa je odgovornost najvišjega vodstva.

 

  • Trenutno velike korporacije in finančne institucije, ki že morajo poročati o trajnostnosti in o svojem portfelju (o strukturi podjetij, s katerimi sodelujejo z vidika njihovih ESG-tveganj), od svojih poslovnih partnerjev zahtevajo izpolnitev t.i. ESG-vprašalnikov, s čimer ocenijo ESG-tveganje takšnega partnerja.

 

  • Umetna inteligenca posega v vse pore življenja, tudi na področje ravnanja z odpadki. Ključna je pri proizvodnji zelenih materialov, izdelavi kovin, izdelavi izdelkov in pri zbiranju in reciklaži materialov. Ta proces se začne že z ekodizajnom, proizvodnim procesom trajnostnega izdelka in na koncu z reciklažo izdelka in materialov.

 

  • Za uspešno upravljanje z okoljem in trajnostno poslovanje je pomembno upravljanje s podatki, pri čemer je treba povezati ključne deležnike in uporabiti sistem pametnih skupnosti.

 

  • Za Slovenijo velik potencial predstavlja biooglje, ki je pridobljeno iz odpadne biomase v postopku pirolize in je odlično sredstvo za izboljšavo tal. Slovenija je namreč z gozdom bogata dežela, kjer pa približno eno tretjino predstavlja odpadni les.

 

  • Na področju nacionalnega energetskega in podnebnega načrta je pomembno povečanje deleža obnovljivih virov energije pri oskrbi z električno energijo, postopna ukinitev uporabe premoga (do leta 2033) in zmanjšan obseg prometa.

 

Verjamemo, da smo tudi s to konferenco prispevali k večjemu razumevanju zakonodaje in zahtev na okoljevarstvenem področju.

 

Hvala vsem, ki ste se konference udeležili!

 

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja