25. marca 2024 je v Bruslju potekalo redno zasedanje Sveta za okolje pod okriljem belgijskega predsedstva Svetu Evropske unije (EU). Iz Slovenije se je zasedanja udeležil Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo.
Ministri so izmenjali mnenja o novem podnebnem cilju 2040, opravili pa so tudi orientacijsko razpravo o dveh zakonodajnih predlogih, in sicer Predlogu spremembe Direktive o odpadkih in Predlogu Uredbe o preprečevanju izgube plastičnih peletov za zmanjšanje onesnaževanja z mikroplastiko.
Komisija je v svojem Sporočilu podala priporočilo za nov podnebni cilj do leta 2040, pri katerem se je oprla na znanstvene izsledke in podrobne analize učinka. V njem predlaga nadaljevanje naporov za dosego podnebne nevtralnosti do leta 2050 ter zaustavitev globalnega segrevanja na manj kot 1,5 stopinje, skladno s cilji Pariškega sporazuma. Ministri so se na zasedanju strinjali, da je postavitev vmesnega cilja zmanjševanja emisij do leta 2040 nujna za investicijsko predvidljivost na poti do že določenih ciljev za leto 2050. V razpravi so ministri poudarjali, da bo za dosego cilja ključno dosledno izvajanje že dogovorjenega okvira politik do leta 2030 in zastavitev elementov omogočitvenega okvira za izvajanje cilja 2040, kot na primer upoštevanje nacionalnih posebnosti, vidikov stroškovne učinkovitosti, tehnološke nevtralnosti, konkurenčnosti in zagotavljanja pravičnega prehoda za vse.
Slovenija je pozdravila priporočilo za nov podnebni cilj za leto 2040. Kot je dejal minister Kumer, je ključno, da ta sledi znanosti. Za dosego cilja bodo morali prispevati vsi sektorji, zato na EU ravni potrebujemo koherenten in ambiciozen okvir, ki bo podprl nacionalna prizadevanja. V nadaljevanju bo treba posebno pozornost nameniti upoštevanju nacionalnih posebnosti v sektorjih prometa, energetsko-intenzivne industrije in kmetijstva, kjer v Sloveniji vidimo največje izzive pri zmanjševanju emisij. Nujen bo tudi ustrezen finančni okvir, ki bo omogočal doseganje novega cilja. Prehod mora biti pravičen in pošten, zato ne smemo spregledati tudi socialnih vidikov in najranljivejših skupin prebivalstva. Upoštevati mora tudi razlike v regijah in tveganjih v družbi glede energetske in prometne revščine.
V nadaljevanju so ministri opravili orientacijsko razpravo o prenovi direktive o odpadkih, katere namen je preprečevanje odpadnega tekstila in odpadne hrane. Komisija zato predlaga 10-odstotno zmanjšanje odpadne hrane pri predelavi in proizvodnji ter 30-odstotno zmanjšanje odpadne hrane, ki nastane pri prodaji na drobno in drugi distribuciji v restavracijah in gostinskih dejavnostih. Države članice bodo morale sprejeti tudi ukrepe za zmanjšanje odpadnega tekstila ter uvesti sisteme proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO) za tekstilne izdelke, izdelke, povezane s tekstilom in obutvene izdelke. Minister Kumer je na zasedanju pozdravil prenovo direktive ter izpostavil, da je treba problematiko odpadne hrane obravnavati celovito in vzdolž celotne verige preskrbe s hrano ter pozornost usmerjati tudi na preprečevanje administrativnih bremen.
Predlog Uredbe o preprečevanju izgube plastičnih peletov za zmanjšanje onesnaževanja z mikroplastiko je pripravljen v luči nujnih prizadevanj za preprečevanje izpustov mikroplastike v okolje. Izguba plastičnih peletov predstavlja tretji največji vir teh izpustov, zato predlog vzpostavlja obveznosti za gospodarske subjekte, ki ravnajo s plastičnimi peleti. Slovenija predlog podpira, saj bo ta pomembno prispeval k izboljšanju preventivnega ukrepanja za preprečitev onesnaževanja z mikroplastiko ter meni, da bo treba v prihodnje pozornost usmeriti tudi na druga področja, kjer prihaja do onesnaževanja s plastiko in mikroplastiko.