EU je v obdobju 2014–2020 načrtovala več kot 10 milijard EUR za financiranje prehoda na krožno gospodarstvo. Čeprav so bila sredstva EU in splošna podpora za krožno gospodarstvo na voljo, Komisija in države članice finančnih sredstev niso uspešno usmerjale v naložbe, ki se osredotočajo na krožno zasnovo izdelkov in proizvodnih procesov. Sredstva EU so se porabljala predvsem za ravnanje z odpadki, ki ima manjši potencial za zmanjšanje vpliva na okolje.

Gospodarstva so tradicionalno večinoma sledila linearnemu modelu „vzemi, naredi, zavrzi“, medtem ko se v krožnem gospodarstvu vrednost izdelkov, materialov in virov ohranja čim dlje, količina odpadkov pa se zmanjšuje.

Sodišče je ugotovilo, da so dokazi o vplivanju akcijskih načrtov za krožno gospodarstvo ter zlasti ukrepov za krožno zasnovo izdelkov in proizvodnih procesov na dejavnosti krožnega gospodarstva v državah članicah na splošno omejeni. Pozitivna plat je, da so se dejavnosti vlad držav članic v zvezi s krožnim gospodarstvom po objavi prvega akcijskega načrta okrepile, vendar je napredek še vedno počasen. Zdi se, da bo EU težko dosegla ambiciozni cilj, da do leta 2030 podvoji delež recikliranih materialov, ki se ponovno uporabijo v gospodarstvu.

Vir: Posebno poročilo Evropskega računskega sodišča (PRILOGA)

Več na: Poročilo o krožnem gospodarstvu_SR-2023-17_SL