Kaj je zbirka osebnih podatkov?

GDPR definira zbirko osebnih podatkov kot vsak strukturiran niz osebnih podatkov, ki so dostopni v skladu s posebnimi merili, niz pa je lahko centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi. Strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika.

Ker se »osebnostne pravice«, ki so določene v 35. do 38. členu Ustave Republike Slovenije pogosto med seboj prepletajo, je treba poudariti, da se varstvo informacijske zasebnosti (varstvo osebnih podatkov) iz 38. člena Ustave Republike Slovenije, ki ga podrobneje opredeljujejo določbe GDPR in ZVOP-2, omejuje le na osebne podatke, ki so vsebovani v zbirkah ali pa so avtomatsko obdelani. Pri tem pojem »obdelava« po določbi druge točke 4. člena GDPR pomeni vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje.

Pojem zbirke osebnih podatkov v prid varstvu posameznika v praksi razumemo široko.

Tako gre za zbirko vselej, kadar je mogoče na podlagi podatkov, ki jih vsebuje, določiti posameznika. Zakonsko poimenovanje zbirke kot evidence ali zbira seveda ne vpliva na dejstvo, da gre v smislu GDPR za zbirko. Za zbirko štejemo tudi sezname (tudi redovalnico), upravne in sodne spise (spise šolske svetovalne službe, šolskega pedagoga ipd.), osebne mape zaposlenih, osebne mape otrok ipd. Glede na hiter tehnološki razvoj je za določljivost posameznika potrebnih vse manj podatkov, še posebej to velja, če so ti objavljeni na spletu, uporaba informacijskih tehnologij, ki je postala prevladujoč način za obdelave (osebnih) podatkov pa je terjala širšo uporabo predpisov o varstvu osebnih podatkov, ki ni omejena samo na podatke v zbirkah. Tudi zaradi tega npr. danes objavo fotografije na spletu že štejemo za poseg v varstvo osebnih podatkov posameznika.

Katere zbirke osebnih podatkov o udeležencih izobraževanja vodijo šole oziroma vrtci?

Šole in vrtci v okviru javne službe, ki jo izvajajo, vodijo vrsto zbirk z osebnimi podatki. Na tem mestu izpuščam zbirke osebnih podatkov o zaposlenih in se osredotočam le na zbirke, ki vsebujejo osebne podatke varovancev, učencev oziroma dijakov. Vrtci in šole, ki so ustanovljeni kot javni zavodi, sodijo v javni sektor, zanje veljajo torej strožja pravila obdelave osebnih podatkov, kot bomo videli v nadaljevanju. Glede na določbe ZVOP-2 po novem v okvir javnega sektorja sodijo tudi zasebni vrtci in zasebne osnovne ter srednje šole, ki izvajajo javno veljavne vzgojno-izobraževalne programe (tretja točka 5. člena ZVOP-2). Ne glede na vrsto ustanovitelja je treba poudariti, da je obdelava osebnih podatkov na področju vzgoje in izobraževanja natančno regulirana, področni predpisi pa zavezuje vse, ki na njihovi podlagi opravljajo dejavnost.

V nadaljevanju torej poglejmo, katere zbirke osebnih podatkov in s katerimi podatki vodijo vrtci, osnovne šole, gimnazije in srednje strokovne šole, na podlagi področnih zakonov.

I. ZOFVI[1] v 135.a do 135.č členu ureja centralno evidenco udeležencev vzgoje in izobraževanja; o predšolskih otrocih, učencih, dijakih, študentih višje šole in udeležencih izobraževanja odraslih. Upravljavec zbirke je ministrstvo, pristojno za izobraževanje. Obdelava osebnih podatkov v njej je namenjena predvsem organom, ki odločajo o pravicah iz javnih sredstev[2], ministrstvo pa podatke uporablja za izvajanje svojih nalog, za statistične in raziskovalne namene, in sicer tako, da se prikrije podatke o imenu in priimku, EMŠO, spolu, kraju in državi rojstva, državljanstvu ter stalnem oziroma začasnem bivališču. Podatke v centralno evidenco vnašajo vzgojno-izobraževalni zavodi, vsak za svoje udeležence izobraževanja.

Centralna evidenca vsebuje naslednje podatke o udeležencih vzgoje in izobraževanja:

• enolični identifikator udeleženca vzgoje in izobraževanja,
• ime in priimek,
• EMŠO,
• spol,
• kraj in država rojstva,
• stalno oziroma začasno prebivališče (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka, občina, država),
• državljanstvo,
• ime in naslov vzgojno-izobraževalnega zavoda in matična številka poslovnega subjekta (šifra PRS),
• vzgojno-izobraževalni ali študijski program in evidenčna številka iz uradnega registra programov (vrsta in področje izobraževanja po KLASIUS),
• starostno obdobje, razred in oddelek, letnik oziroma vzgojna skupina oziroma razred in predmet v glasbeni šoli in umetniški gimnaziji,
• podatek o prijavi v dijaški dom,
• datum vključitve oziroma datum začetka izobraževanja v vrtcu oziroma šoli,
• datum začetka izobraževanja v vzgojno-izobraževalnem ali študijskem programu,
• datum izpisa iz vrtca oziroma šole,
• datum zaključka izobraževanja v vzgojno-izobraževalnem ali študijskem programu,
• povprečna ocena zadnjega razreda osnovne šole,
• povprečna ocena po letnikih za dijake in študente višjih strokovnih šol,
• status udeleženca: otrok, učenec, dijak, študent višje šole, udeleženec izobraževanja
• odraslih, učenec glasbene šole, kandidat brez statusa, ki opravlja izpite,
• način izobraževanja: redni/izredni,
• oblika izobraževanja: vzporedno izobraževanje.

V centralni evidenci se vodi tudi podatke o upravičenosti do znižanega plačila vrtca, dodatne subvencije za malico, subvencije za kosilo in subvencije za prevoze (številka odločbe, datum pridobitve pravice in višina subvencije oziroma znižano plačilo vrtca).

II. ZVrt[3] v VII. poglavju določa, da za izvajanje predšolske vzgoje, spremljanje dejavnosti in statistične namene vrtci vodijo:

1. evidenco vpisanih otrok in evidenco vključenih otrok,
2. evidenco plačil staršev,
3. evidenco otrok, ki potrebujejo svetovanje oziroma pomoč.

Vrtec vzpostavi evidenco vpisanih otrok, če je število vpisanih otrok večje, kot je razpoložljivih prostih mest in bo o sprejemu otrok odločala komisija (torej ne vselej). To evidenco se vzpostavi zaradi vodenja postopka sprejema in vključitve otroka v program vrtca. Podatke zbira vrtec na podlagi privolitve staršev (njihove vloge za vključitev otroka v vrtec).

Evidenca vpisanih otrok vsebuje naslednje podatke:

• osebno ime ter naslov stalnega in začasnega prebivališča otroka in staršev,
• datum rojstva in spol otroka,
• EMŠO otrok in staršev,
• šifro otroka,
• datum vpisa otroka v vrtec,
• naslov za stike, telefonsko številko staršev ali naslov elektronske pošte in
• druge podatke, ki so potrebni za ugotavljanje izpolnjevanja kriterijev za sprejem otroka, ki jih je določila občina.

Vrtec vzpostavi evidenco vključenih otrok, ko starši podpišejo pogodbo o vključitvi otroka v vrtec. Evidenca vključenih otrok je namenjena zagotavljanju ustreznega dela z otrokom pri izvedbi programov in sodelovanju s starši. Vsebuje naslednje podatke:

• osebno ime ter naslov prebivališča otroka in staršev,
• datum rojstva in spol otroka,
• EMŠO otrok in staršev,
• datum vključitve otroka v vrtec,
• zdravstvene posebnosti otroka, ki izhajajo iz potrdila pediatra ali specialista,
• naslov za stike, telefonsko številko osebe ali naslov elektronske pošte osebe, ki je vzgojitelju dosegljiva med otrokovim bivanjem v vrtcu in
• podatke o prisotnosti otrok v vrtcu.

Za namen spremljanja plačil staršev za programe vrtca ta vodi evidenco plačil staršev. Ta vsebuje podatke o:

• višini plačil staršev in
• mesečnih plačilih staršev.

Osebne podatke za evidenco otrok, ki potrebujejo svetovanje oziroma pomoč, se zbira po presoji svetovalne službe za tiste otroke, ki potrebujejo strokovno svetovanje oziroma pomoč, vselej v soglasju s starši oziroma skrbniki otrok, razen v primeru, ko je otrok v družini ogrožen in ga je treba zavarovati. Evidenca otrok, ki potrebujejo svetovanje oziroma pomoč, vsebuje:

• družinsko in socialno anamnezo,
• razvojno anamnezo,
• diagnostične postopke,
• postopke strokovne pomoči in
• strokovna mnenja drugih institucij: centrov za socialno delo, zdravstvenih institucij, svetovalnih centrov oziroma vzgojnih posvetovalnic.

Svetovalni delavci in drugi strokovni delavci, ki so jim podatki posredovani zaradi narave njihovega dela, so te podatke dolžni varovati kot poklicno skrivnost.

III. ZOsn[4] ureja zbirke osebnih podatkov v IX. poglavju. Osnovne šole vodijo:

1. zbirko podatkov o učencih, vpisanih v osnovno šolo, in njihovih starših,
2. zbirko podatkov o napredovanju učencev, izdanih spričevalih, vzgojnih opominih in drugih listinah,
3. zbirko podatkov o gibalnih sposobnostih in morfoloških značilnostih učencev,
4. zbirko podatkov o učencih, ki potrebujejo pomoč oziroma svetovanje.

Zbirka podatkov o učencih, vpisanih v osnovno šolo, in njihovih starših vsebuje:

• podatke o učencu: ime in priimek ter EMŠO, spol, datum, kraj in državo rojstva, prebivališče in državljanstvo, zdravstvene posebnosti, katerih poznavanje je nujno za učenčevo varnost in za delo z učencem in
• podatke o starših: ime in priimek, naslov prebivališča, telefonska številka, na katero je mogoče posredovati nujna sporočila v času, ko je učenec v šoli.

Zbirka podatkov o napredovanju učencev, izdanih spričevalih, vzgojnih opominih in drugih listinah vsebuje ime in priimek ter EMŠO učenca, spol, datum, kraj in državo rojstva, prebivališče in državljanstvo in podatke o napredovanju učenca, izdanih spričevalih, vzgojnih opominih in drugih listinah.

Zbirka podatkov o gibalnih sposobnostih in morfoloških značilnostih učencev vsebuje ime in priimek ter EMŠO učenca, spol, datum, kraj in državo rojstva, prebivališče in državljanstvo ter podatke o gibalnih sposobnostih in morfoloških značilnostih učenca, ki se nanašajo na: telesno višino, voluminoznost telesa, hitrost alternativnih gibov, eksplozivno moč, koordinacijo gibanja telesa, fizično vzdržljivost trupa, gibljivost, mišično vzdržljivost ramenskega obroča in rok, sprintersko hitrost in vzdržljivost v submaksimalnem kontinuiranem naprezanju. Podatke v tej evidenci se zbira v soglasju s starši oziroma skrbniki učencev.

Zbirka podatkov o učencih, ki potrebujejo pomoč oziroma svetovanje, vsebuje:

• družinsko in socialno anamnezo,
• razvojno anamnezo,
• strokovno interpretirane rezultate diagnostičnih postopkov,
• podatke o postopkih strokovne pomoči oziroma svetovanja,
• dokumentacijo v zvezi s postopkom usmerjanja učenca s posebnimi potrebami,
• strokovna mnenja drugih inštitucij: centrov za socialno delo, zdravstvenih inštitucij, svetovalnih centrov oziroma vzgojnih posvetovalnic.

Osebne podatke za zbirko podatkov o učencih, ki potrebujejo pomoč oziroma svetovanje, se zbira v soglasju s starši učencev, razen v primeru, ko je učenec v družini ogrožen in ga je treba zavarovati.

Svetovalni delavci in drugi strokovni delavci, ki so jim podatki posredovani zaradi narave njihovega dela, so podatke iz zbirke podatkov o učencih, ki potrebujejo pomoč oziroma svetovanje, dolžni varovati kot poklicno skrivnost.

Zbirke podatkov o učencu, napredovanju, izdanih spričevalih in drugih listinah se hrani trajno, druge podatke iz zbirk podatkov, ki jih vodi osnovna šola, pa se hrani eno leto po zaključku šolanja učenca – potem jih je treba uničiti, izbrisati, ali vsaj anonimizirati (v skladu z določilom 43. člena ZVOP-2).

IV. ZGla[5] ureja zbirke podatkov v VII. poglavju.

Glasbena šola vodi dve zbirki podatkov:

1. zbirko podatkov o učencih, vpisanih v glasbeno šolo, in starših, če gre za mladoletne učence,
2. zbirko podatkov o napredovanju učencev, izdanih spričevalih in drugih listinah.

Zbirka podatkov o učencih vsebuje:

• ime in priimek, spol, datum, kraj in državo rojstva, prebivališče in državljanstvo, zdravstvene posebnosti, katerih poznavanje je nujno za učenčevo varnost in za delo z učencem, ime vrtca oziroma šole, ki jo obiskuje, ter oddelek, razred oziroma letnik, v katerega je vključen, in
• podatke o starših: ime in priimek, naslov prebivališča, telefonska številka osebe, ki ji je mogoče posredovati nujna sporočila (če je učenec mladoleten).

Zbirka podatkov o napredovanju učencev, izdanih spričevalih in drugih listinah poleg identifikacijskih podatkov učenca iz zbirke o učencih vsebuje še podatke o napredovanju učenca, izdanih spričevalih in drugih listinah.

V. ZPSI-1[6] ureja evidence v XIII. poglavju in določa, da šole vodijo naslednje evidence z osebnimi podatki dijakov:

1. evidenco prijavljenih kandidatov za vpis,
2. evidenco vpisanih ter evidenco vpisanih po letnikih, oddelkih in skupinah v redovalnicah,
3. osebni list, ki se vodi za vsakega vpisanega od vključitve dokončanja izobraževanja oziroma do izpisa,
4. matično knjigo, ki obsega splošne podatke o vpisanih, o poteku njihovega izobraževanja od vključitve do končanja izobraževanja oziroma do izpisa,
5. evidenco podatkov o gibalnih sposobnostih in morfoloških značilnostih vpisanih,
6. zapisnike sej izpitnega odbora za zaključni izpit,
7. zapisnike zaključnih izpitov,
8. poročilo o zaključnem izpitu,
9. zapisnike o izpitih, ki obsegajo prijavo k izpitu, potek izpita in doseženo oceno,
10. evidenco o dijakih, ki jih obravnava svetovalna služba,
11. evidenco vpisanih, ki se izobražujejo izredno in evidenco kandidatov, ki opravljajo izpite,
12. evidenco o preverjanju in ocenjevanju znanja,
13. evidenco izdanih dokumentov o končanem izobraževanju.

Evidence vsebujejo naslednje identifikacijske podatke o dijaku: osebno ime dijaka, enotno matično številko občana, spol, datum, kraj, občino in državo rojstva, stalno in začasno bivališče, državljanstvo in predhodno pridobljeno izobrazbo.

Evidenca prijavljenih kandidatov za vpis poleg identifikacijskih podatkov o dijaku vsebuje še:

• podatke o starših (osebno ime, prebivališče, telefonska številka),
• ime in sedež šole, kjer je prijavljeni končal zadnji razred oziroma letnik,
• ime izobraževalnega programa,
• zadnji uspešno končani razred oziroma letnik,
• o prvem tujem jeziku,
• o ocenah in drugih podatkih v skladu z merili za vpis v šole z omejitvijo vpisa in vpisnimi pogoji,
• o ponavljanju letnika,
• podatke o preusmeritvi v drug program,
• podatke o usmerjanju mladostnikov s posebnimi potrebami,
• o prenosu prijave,
• o programu, na katerega se prijavlja.

Evidenca – osebni list poleg identifikacijskih podatkov vsebuje še podatke o splošnem učnem uspehu, o opravljenih izpitih, o napredovanju in dokončanju izobraževanja.

Evidenca podatkov o gibalnih sposobnostih in morfoloških značilnostih vpisanih poleg identifikacijskih podatkov vsebuje še podatke o gibalnih sposobnostih in morfoloških značilnostih dijaka, ki se nanašajo na telesno višino, voluminoznost telesa, hitrost alternativnih gibov, eksplozivno moč, koordinacijo gibanja telesa, fizično vzdržljivost trupa, gibljivost, mišično vzdržljivost ramenskega obroča in rok, sprintersko hitrost in vzdržljivost v submaksimalnem kontinuiranem naprezanju. Vodi se na podlagi privolitve dijaka.

Evidenca o dijakih, ki jih obravnava svetovalna služba, poleg identifikacijskih podatkov obsega še:

• družinsko in socialno anamnezo,
• razvojno anamnezo,
• diagnostične postopke,
• postopke strokovne pomoči,
• strokovna mnenja drugih inštitucij: centrov za socialno delo, zdravstvenih inštitucij, svetovalnih centrov oziroma vzgojnih posvetovalnic.

Vodi se na podlagi privolitve dijaka, staršev oziroma skrbnikov dijaka. Če je dijak v družini ogrožen in ga je treba zavarovati, zadostuje privolitev dijaka.

Svetovalni delavci in drugi strokovni delavci, ki so jim podatki posredovani zaradi narave njihovega dela, so dolžni podatke iz te evidence varovati kot poklicno skrivnost.

VI. ZGim[7] ureja zbirke podatkov v IV. poglavju. Določa, da gimnazije vodijo:

1. evidenco prijavljenih kandidatov za vpis,
2. evidenco vpisanih in evidenco vpisanih po letnikih, oddelkih in skupinah v redovalnicah,
3. osebni list, ki se vodi za vsakega dijaka od vpisa do končanja izobraževanja oziroma do izpisa,
4. matično knjigo, ki obsega splošne podatke o vpisanih, o poteku njihovega izobraževanja od vpisa do dokončanja izobraževanja oziroma do izpisa,
5. evidenco podatkov o gibalnih sposobnostih in morfoloških značilnostih,
6. zapisnike sej šolske maturitetne komisije,
7. zapisnike o maturi,
8. poročilo o maturi,
9. zapisnike o izpitih, ki obsegajo prijavo k izpitu, potek izpita in doseženo oceno,
10. evidenco o dijakih, ki jih obravnava svetovalna služba,
11. evidenco odraslih, ki se izobražujejo, in evidenco odraslih, ki opravljajo izpite,
12. evidenco o preverjanju in ocenjevanju znanja,
13. evidenco izdanih dokumentov o končanem izobraževanju.

Gimnazije v zbirkah o dijakih vodijo naslednje identifikacijske podatke: ime in priimek dijaka, spol, datum, kraj, občino in državo rojstva, prebivališče in predhodno pridobljeno izobrazbo.

Evidenca – osebni list poleg identifikacijskih podatkov obsega še: podatke o splošnem učnem uspehu, o opravljenih izpitih, o napredovanju in dokončanju izobraževanja.

Evidenca podatkov o gibalnih sposobnostih in morfoloških značilnostih poleg identifikacijskih podatkov obsega še podatke o: gibalnih sposobnostih in morfoloških značilnostih dijaka, ki se nanašajo na telesno višino, voluminoznost telesa, hitrost alternativnih gibov, eksplozivno moč, koordinacijo gibanja telesa, fizično vzdržljivost trupa, gibljivost, mišično vzdržljivost ramenskega obroča in rok, sprintersko hitrost in vzdržljivost v submaksimalnem kontinuiranem naprezanju. Evidenco se vodi na podlagi privolitve dijaka.

Evidenca o dijakih, ki jih obravnava svetovalna služba, poleg identifikacijskih podatkov obsega še:

• družinsko in socialno anamnezo,
• razvojno anamnezo,
• diagnostične postopke,
• postopke strokovne pomoči,
• strokovna mnenja drugih inštitucij: centrov za socialno delo, zdravstvenih inštitucij, svetovalnih centrov oziroma vzgojnih posvetovalnic.

Podatke lahko svetovalna služba zbira na podlagi privolitve dijaka, staršev oziroma skrbnikov dijaka. Če je dijak v družini ogrožen in ga je treba zavarovati, zadostuje soglasje dijaka. Svetovalni delavci in drugi strokovni delavci, ki so jim podatki posredovani zaradi narave njihovega dela, so dolžni podatke iz evidence o dijakih, ki jih obravnava svetovalna služba varovati kot poklicno skrivnost.

VII. ZUOPP-1[8] v V. poglavju ureja zbirke podatkov, ki jih vodita ministrstvo, pristojno za izobraževanje, in Zavod RS za šolstvo.

VIII. ZŠolPre -1[9] ureja evidenco šolske prehrane v 17. členu.

Šola vodi evidenco prijavljenih na šolsko prehrano, ki obsega podatke o otroku oziroma učencu oziroma dijaku, prijavljenem na šolsko prehrano.

Prijava na šolsko prehrano se vloži na obrazcu, ki ga predpiše minister. Šola obrazec hrani do konca šolskega leta, za katero je bila oddana prijava. Izpolnjen in oddan obrazec lahko razumemo v smislu naročila na šolsko prehrano – pogodbenega razmerja med starši in šolo. Ker je vsebina obrazca predpisana[10], ga je šola dolžna uporabiti, takšnega, kot je, in nanj ne sme dodajati drugih osebnih podatkov, ki s predpisom ministra niso bili določeni.

Zgoraj so naštete zbirke z osebnimi podatki, kot so določene v področni zakonodaji. Primeri zbiranja in nadaljnje obdelave osebnih podatkov, ki niso opredeljeni z zakonom, so na področju vzgoje in izobraževanja zelo redki. Zgoščeni so na primere, ko je vrtcu oziroma šoli dovoljeno, da osebne podatke pridobi in nadalje obdeluje na podlagi osebne privolitve staršev oziroma dijaka za namene, ki ne sodijo neposredno v obseg izvajanja javne službe oziroma javnega pooblastila[11], in ko lahko resnično govorimo o tem, da je posredovanje določenih osebnih podatkov prepuščeno volji staršev oziroma dijaka. Za zadnjo oceno je ključna ugotovitev, da odklonitev posredovanja določenih osebnih podatkov nima nobenih posledic za položaj oskrbovanca, učenca oziroma dijaka – le takšna privolitev je namreč povsem svobodna.

Sem bi npr. uvrstili posredovanje kontaktne telefonske številke staršev ali pa njihovega elektronskega naslova. Privolitev bi bila pravi temelj tudi za obdelavo osebnih podatkov o tem, da sme otroka iz vrtca/šole prevzeti babica Z. Z. ali soseda Ž. Ž. in podobno.

Končnega seznama osebnih podatkov, ki jih o svojih varovancih, učencih oziroma dijakih v zbirkah vodijo izvajalci vzgoje in izobraževanja, ni mogoče ustvariti.

Poleg osebnih podatkov, ki jih vrtci in šole vodijo v svojih zbirkah, lahko vrtec ali šola posežeta v osebnostne pravice posameznega otroka, učenca ali dijaka tudi s prenašanjem različnih informacij, ki se nanašajo na zasebno sfero otrok (npr. starša se ločujeta, mati je na smrt bolna ipd.) pa ne izhajajo iz zbirk niti niso ti podatki namenjeni za zbirke.

Kadar pa pride do posredovanja, objave ali drugačnega razkritja podatkov, ki jih vzgojno-izobraževalni zavod ne vodi v svojih zbirkah, na primer do prenašanja različnih govoric, ki ravno tako lahko neupravičeno posežejo v posameznikovo zasebno sfero, bo ta varstvo poiskal v civilnem[12] ali kazenskem pravu[13]. Podobno velja tudi v primerih različnih pisanj na spletnih socialnih omrežjih, na blogih in različnih komentarjih.

---

[1] Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr., 25/17 – ZVaj, 123/21, 172/21, 207/21, 105/22 – ZZNŠPP, 141/22 in 158/22 – ZDoh-2AA)

[2] Gre za pridobivanje osebnih podatkov s strani centrov za socialno delo in ministrstva, pristojnega za socialne zadeve, za namene odločanja o pravicah posameznikov po (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17, 77/18, 47/19, 189/20 – ZFRO in 54/22 – ZUPŠ-1) ).

[3] Zakon o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 62/10 – ZUPJS, 94/10 – ZIU, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 55/17 in 18/21).

[4] Zakon o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 – ZUJF, 63/13 in 46/16 – ZOFVI-K)

[5] Zakon o glasbenih šolah (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo)

[6] Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 79/06, 68/17 in 46/19)

[7] Zakon o gimnazijah (Uradni list RS, št. 1/07 – uradno prečiščeno besedilo, 68/17, 6/18 – ZIO-1 in 46/19)

[8] Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 58/11, 40/12 – ZUJF, 90/12, 41/17 – ZOPOPP in 200/20 – ZOOMTVI)

[9] Zakon o šolski prehrani (Uradni list RS, št. 3/13, 46/14 in 46/16 – ZOFVI-K)

[10] Člen 8/III. ZŠolPre.

[11] Upoštevaje 9/II člen ZVOP-1.

[12] Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 83/01, 32/04 in 40/07; OZ) v 134. členu opredeljuje zahtevo posameznika za prenehanje kršitev osebnostnih pravic in določa: »(1) Vsak ima pravico zahtevati od sodišča ali drugega pristojnega organa, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica, da prepreči tako dejanje ali da odstrani njegove posledice. (2) Sodišče oziroma drug pristojni organ lahko odredi, da kršitelj preneha z dejanjem, ker bo sicer moral plačati prizadetemu določen denarni znesek, odmerjen skupaj ali od časovne enote.« Če je posamezniku zaradi ravnanja nastala škoda, lahko zahteva njeno povračilo v skladu s splošnimi pravili civilnega prava.

[13] Kazenski zakonik (Uradni list RS, št. 55/08 in 39/09) v osemnajstem poglavju določa kazniva dejanja zoper čast in dobro ime, t.i. verbalne delikte (razžalitev, žaljiva obdolžitev, obrekovanje, opravljanje, očitanje kaznivega dejanja z namenom obrekovanja), za katerih pregon daje predlog domnevni oškodovanec, ki tudi na ta način lahko doseže zadoščenje zaradi posega v svoje osebnostne pravice.