Pri delovanju šolskega sklada po zadnji spremembi 135. člena ZOFVI (novela ZOFVI-M) opozarjamo na tri novosti, ki bodo predstavljene v nadaljevanju, in sicer na:

1. razširitev namena uporabe sredstev iz šolskega sklada,
2. novosti pri dohodnini in
3. obvezen sprejem pravilnika.

Zadnja sprememba ZOFVI namreč na novo opredeljuje namen porabe sredstev šolskega sklada, s čimer pa se spreminja tudi davčna obravnava takšnih izplačil.

Sredstva šolskega sklada oziroma sklada vrtca se lahko po novem namenijo tudi za pomoč socialno ogroženim otrokom.

Za vse šole in tiste vrtce, ki se odločijo za ustanovitev sklada, je obvezen sprejem internega akta.

Razširitev namena uporabe sredstev iz šolskega sklada

135. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (odslej ZOFVI) določa, da šola ustanovi šolski sklad, iz katerega se financirajo dejavnosti, ki niso sestavina izobraževalnega programa, oziroma se ne financirajo iz javnih sredstev, nakup nadstandardne opreme, zviševanje standarda pouka in podobno.

Sredstva iz šolskega sklada se lahko namenijo tudi za udeležbo otrok, učencev in dijakov iz socialno manj vzpodbudnih okolij na dejavnostih, ki so povezane z izvajanjem javno veljavnega programa, vendar se ne financirajo v celoti iz javnih sredstev, če se na ta način zagotavljajo enake možnosti.

Upravičenci do kritja stroškov udeležbe na posameznih dejavnostih so lahko tisti otroci, učenci oziroma dijaki, ki jim je priznana pravica do subvencije za malico v najvišjem deležu od cene malice ali pravica do znižanja plačila za programe vrtcev do največ tretjega dohodkovnega razreda po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

Če sredstva, namenjena iz šolskega sklada, ne zadoščajo za kritje udeležbe vseh možnih upravičencev, upravni odbor sklada sredstva dodeli vsem upravičencem v enakem deležu. Izjemoma upravni odbor sredstva dodeli le enemu ali samo nekaterim možnim upravičencem, če oceni, da posebne okoliščine, ki niso bile predmet odločanja o pravici do subvencije za malico, to opravičujejo. Taka odločitev mora biti sprejeta soglasno.

Primer iz prakse:

Vprašanje: Smo glasbena šola. Ali moramo ustanoviti šolski sklad oziroma ali kaj kršimo, če sklada nimamo? Odgovor: Kot navedeno 135. člen ZOFVI določa, da šola ustanovi šolski sklad, lahko ga pa ustanovi tudi vrtec. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) ureja pogoje za opravljanje ter določa način upravljanja in financiranja vzgoje in izobraževanja na področjih: • predšolske vzgoje, • osnovnošolskega izobraževanja, • vzgoje in izobraževanja otrok, mladoletnikov in mlajših polnoletnih oseb s posebnimi potrebami, • osnovnega glasbenega izobraževanja, • nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja, • srednjega strokovnega in tehniškega izobraževanja, • srednjega splošnega izobraževanja, • višjega strokovnega izobraževanja, • vzgoje in izobraževanja v domovih za učence in v dijaških domovih ter • izobraževanja odraslih. Pri tem 6. člen ZOFVI določa, da se pojem »šola« nanaša na izvajalce programov osnovne šole, osnovne šole za otroke s posebnimi potrebami, glasbene šole, srednje poklicne in strokovne šole, splošne in strokovne gimnazije ter višje strokovne šole. Glede na navedena zakonska določila menimo, da je organiziranje šolskega sklada šole obvezno (ni pa obvezno za vrtce). Pri tem mora šola obvezno sprejeti tudi interna pravila delovanja šolskega sklada. Ob upoštevanju novele ZOFVI-M se lahko tako sredstva šolskega sklada namenijo tudi za udeležbo otrok, učencev in dijakov iz socialno šibkejših okolij pri odhodu v šolo v naravi. Pri tem ni več davčne dileme, ali so ti zneski obdavčeni z dohodnino ali ne. Navedeno področje se je namreč s spremembe davčne zakonodaje smiselno dopolnilo na način, da od teh zneskov ni več treba obračunavati 25 % dohodnine.

Novosti pri dohodnini

Za izplačila šolskega sklada od 1. 1. 2022 ni več treba obračunati dohodnine.

Z novo opredelitvijo namena porabe sredstev šolskega sklada se spreminja tudi davčna obravnava takšnih izplačil, in sicer se glede na dopolnjene določbe 25. člena ZDoh-2, dohodnine kot dohodka v zvezi z izobraževanjem ne plača tudi od izplačila predšolskim otrokom, učencem, dijakom oziroma študentom iz šolskega sklada.

25. člen Zdoh-2 določa, da se dohodnine ne plača od:

1. štipendije in drugih prejemkov, izplačanih osebi, ki je vpisana kot učenec, dijak ali študent za polni učni ali študijski čas, v zvezi z izobraževanjem ali usposabljanjem na podlagi posebnih predpisov, in sicer iz proračuna ali sklada, ki je financiran iz proračuna (razen kadrovskih štipendij) in od navedenih prejemkov, ki jih financira tuja država ali mednarodna organizacija oziroma izobraževalna, kulturna ali znanstveno-raziskovalna ustanova, razen prejemkov, ki so prejeti kot nadomestilo za izgubljeni dohodek ali v zvezi z opravljanjem dela oziroma storitev;
2. prejemkov, izplačanih za kritje šolnine in stroškov prevoza ter bivanja osebi, ki je vpisana kot učenec, dijak ali študent za polni učni ali študijski čas, ki jih izplača ustanova, ustanovljena z namenom štipendiranja, ki ni povezana oseba ali sedanji, prejšnji ali bodoči delodajalec prejemnika ali osebe, ki je povezana s prejemnikom;
3. prejemkov v obliki regresiranja oziroma subvencioniranja študentske prehrane, mesečnih vozovnic za prevoze učencev, dijakov in študentov, ki se šolajo izven kraja bivanja, varstva in vzgoje v vrtcih in drugih podobnih pomoči, ki se v skladu z zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, zakona o visokem šolstvu, zakona o osnovni šoli ter zakona o vrtcih financirajo iz proračuna države ali samoupravne lokalne skupnosti;
4. izplačil predšolskim otrokom, učencem, dijakom oziroma študentom iz šolskega sklada, ki je ustanovljen v skladu z zakonom, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja.

Po »stari« ureditvi šolski skladi, v osnovi niso bili namenjeni za pomoč socialno ogroženem učencem, zaradi česar izplačila iz teh skladov niso bila oproščena plačila davka. Po mnenju Finančne uprave RS so se tako izplačila iz šolskega sklada, ne glede na to, da so bila namenjena kot pomoč socialno ogroženim učencem, štela za darila in so bila obdavčena z dohodnino po stopnji 25 odstotkov.

Oprostitev plačila dohodnine od izplačil iz šolskega sklada (2. člen ZDoh-2Z)

Z dopolnitvijo 25. člena ZDoh-2 pa so med dohodke v zvezi z izobraževanjem, od katerih se ne plača dohodnina, dodana izplačila predšolskim otrokom, učencem, dijakom oziroma študentom iz šolskega sklada, ki je ustanovljen v skladu z zakonom, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja. Do uveljavitve te določbe v ZDoh-2 ta oprostitev velja že od 1. 1. 2022, in sicer v skladu s prehodno določbo Zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI-M, Ur. list RS, št. 172/21).

Pridobivanje sredstev šolskega sklada

Še vedno velja, da sklad pridobiva sredstva iz prispevkov staršev, donacij, zapuščin in iz drugih virov.

Sredstva sklada pridobiva zavod na organiziran in transparenten način, in sicer:

• s prostovoljnim članstvom,
• s prostovoljnim donatorstvom,
• iz prostovoljnih zapuščin in
• iz drugih virov.

Pri tem pa je na novo določeno, da je ne glede na ureditev v zakonu, ki ureja dohodnino, upravičenec do največ 0,3 % donacije posameznega rezidenta iz namenitve dela dohodnine za posamezno leto lahko tudi šolski sklad oziroma sklad vrtca, ki sredstva iz sklada namenja tudi otrokom, učencem in dijakom iz socialno manj vzpodbudnih okolij. Šolski sklad oziroma sklad vrtca je uvrščen na seznam upravičencev do donacij iz naslova dohodnine v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino.

Ministrstvo, pristojno za šolstvo, ministrstvu, pristojnem za finance, enkrat letno zagotovi podatke o skladih, potrebne za namen priprave seznama upravičencev do donacij.

142. člen ZDoh-2, ki govori o namenitvi dela dohodnine, za donacije določa, da lahko rezident zahteva, da se do 1% dohodnine, odmerjene po tem zakonu, od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, nameni za financiranje upravičencev do donacij. Upravičenci do donacij iz namenitve dela dohodnine za posamezno leto so med drugim tudi šole in vrtci.

Za šole in vrtce se po Zakonu o dohodnini štejejo pravne osebe, ki imajo v skladu z zakonom, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja, ustanovljen šolski sklad oziroma sklad vrtca, ki sredstva iz sklada namenja tudi za udeležbo otrok, učencev in dijakov iz socialno manj spodbudnih okolij na dejavnostih, ki so povezane z izvajanjem javno veljavnega programa, vendar se ne financirajo v celoti iz javnih sredstev, če se tako zagotavljajo enake možnosti.

Rezident lahko zahteva, da se šolam in vrtcem v okviru deleža dohodnine (do 1 % dohodnine, odmerjene po ZDoh-2) nameni do 0,3 % dohodnine, odmerjene po tem zakonu, od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo.

Ministrstvo, pristojno za šolstvo, ministrstvu, pristojnemu za finance, brezplačno, enkrat letno zagotovi podatke o šolah in vrtcih iz petega odstavka tega člena, potrebne za namen priprave seznama upravičencev do donacij.

Navedeno pomeni, da lahko rezident RS posameznemu šolskemu skladu nameni do 0,3 % donacije iz dela dohodnine če:

• sklad namenja sredstva tudi za otroke, učence in dijake iz socialno manj vzpodbudnih okolij in je uvrščen na seznam skladov, ki so upravičeni do donacij iz dela dohodnine (MF).

V zvezi z namenitvijo dela dohodnine za donacije FURS na svojih spletnih straneh pojasnjuje naslednje:

Davčni zavezanec rezident lahko zahteva, da se do 1 % dohodnine, odmerjene po zakonu o dohodnini od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, nameni za financiranje upravičencev do donacij (nevladne organizacije, politične stranke, reprezentativni sindikati, registrirane cerkve in druge verske skupnosti in šolskih skladov ali skladov vrtcev).

Upravičenci, katerim je mogoče nameniti del dohodnine, so objavljeni na seznamu (z imenom oziroma nazivom upravičencev in davčno številko), ki ga za posamezno odmerno leto določi vlada in je objavljen v Uradnem listu RS najpozneje do 30. septembra leta, za katero se odmerja dohodnina ter nato tudi na spletni strani FURS.

Davčni zavezanec lahko posameznemu upravičencu nameni do odstotka dohodnine, zaokrožen na desetinko odstotka, pri čemer skupno namenjen odstotek več upravičencem ne sme presegati enega odstotka odmerjene dohodnine. To pomeni, da lahko davčni zavezanec posameznemu upravičencu nameni 0,1%, 0,2%, 0,3%, … ali 1% dohodnine, seštevek vseh pa ne more presegati 1% dohodnine.

Davčni zavezanec lahko enemu ali več upravičencem s seznama nameni:

• posameznemu upravičencu lahko nameni odstotek dohodnine, zaokrožen na desetinko odstotka, pri čemer skupno namenjen odstotek več upravičencem ne sme presegati 1% odmerjene dohodnine in
• posameznemu šolskemu skladu lahko nameni največ 0,3% odmerjene dohodnine, zaokrožen na desetinko odstotka, pri čimer odstotek namenitve upravičencem in skladom ne sme preseči enega odstotka (1%).

To pomeni, da lahko davčni zavezanec posameznemu upravičencu nameni 0,1 %, 0,2 %, 0,3 %,… ali 1 % oziroma šolskemu skladu ali skladu vrtca 0,1 %, 0,2 % ali 0,3 %. Skupni seštevek vseh namenitev ne sme presegati 1 % odmerjene dohodnine.

Davčni organ upošteva veljavne zahteve, s katerimi razpolaga na dan 31. decembra leta za katero se dohodnina odmerja. Zahteva velja do trenutka, ko davčni organ prejeme novo zahtevo ali preklic zahteve.

Donacija za starša (zavezanca) ne predstavlja stroška, saj gre za del dohodnine, ki bi se sicer plačal v proračun. Obrazec za namenitev dela dohodnine lahko zavezanec odda:

• elektronsko preko storitev elektronskega poslovanja FURS eDavki,
• osebno ali po pošti pri pristojnem finančnem uradu.

Dostava podatkov za odmero dohodnine za leto 2023

Izplačevalci dohodkov so dolžni davčnemu organu enkrat letno prek sistema eDavki poročati o določenih dohodkih. Za izplačila v preteklem letu poročajo do 31. januarja tekočega leta, za izplačila v letu 2023 torej do 31. januarja 2024.

Za leto 2022 je bilo treba prvič poročati o izplačilih predšolskim otrokom, učencem, dijakom in študentom iz šolskega sklada, ki je ustanovljen z zakonom, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja.

V skladu z določili Pravilnika o dostavi podatkov o odmeri dohodnine je potrebno poročati o vseh izplačilih iz šolskega sklada, brez omejitev (po tolmačenju FURS-a so šole enkrat letno dolžne poročati o izplačilih iz šolskega sklada).

Oznaka vrste dohodka

8071

Po prejetem ustnem (neuradnem) pojasnilu FURS ni potrebno poročati zgolj v primeru, če se s sredstvi šolskega sklada nabavi nadstandardna oprema, ki jo pod enakimi pogoji uporabljajo vsi učenci (oprema se uporablja v skupno dobro vseh učencev).

Ker izkušnje ter prejeta številna vprašanja kažejo, da je poročanje izplačil iz šolskega sklada šol in vrtcev zelo obremenjujoče, saj morajo poročati o vsakem takem neposrednem in posrednem izplačilu za posameznega otroka, dijaka ali študenta samo na FURS naslovili vprašanje glede poročanja. Prispevek bo dopolnjen takoj po prejemu odgovora.

Upravni odbor šolskega sklada

Sklad upravlja upravni odbor, ki ima predsednika in šest članov, od katerih so najmanj trije predstavniki šole. Svet staršev imenuje upravni odbor. Predstavnike šole predlaga svet šole.

V skladu z določili 135. člena ZOFVI za delovanje sklada upravni odbor (UO) sprejme Pravila šolskega sklada.

Pravil torej ne sprejme ravnatelj oziroma Svet zavoda (kot ostale interne akte zavoda), temveč Upravni odbor sklada.

Zakon v 135. členu torej določa namen porabe sredstev šolskega sklada. Kriteriji oz. merila za razdelitev teh sredstev pa niso zakonsko določeni.

Zakon sicer ne opredeljuje vsebine pravil, smiselno pa je, da se s pravili določi oblikovanje programa sklada, način zbiranja sredstev, merila oz. kriterije za porabo sredstev, postopek za odločanje o porabi sredstev, zastopanje sklada ter način notranjega nadzora porabe sredstev …

Izvedbena vprašanja torej vsaka šola lahko ureja avtonomno z internim aktom.

Pri tem je treba opozoriti, da se morajo sredstva nameniti samo za namene, kot jih določa 135. člena ZOFVI.

Obvezen sprejem pravilnika

Zadnje spremembe 4. odstavka 135. člena ZOFVI so prinesle tudi obvezen sprejem Pravil šolskega sklada, ki jih sprejme Upravni odbor sklada, v katerem zavod (šola oziroma vrtec) samostojno določa izvedbena vprašanja sklada.

S pravili se tako določi:

• oblikovanje programa sklada,
• način zbiranja sredstev,
• merila oziroma kriterije za porabo sredstev,
• postopek za odločanje o porabi sredstev,
• zastopanje sklada,
• način notranjega nadzora porabe sredstev ipd.

Pri tem je treba opozoriti, da se morajo sredstva nameniti samo za namene, kot jih določajo zadnje spremembe prvega odstavka 135. člena ZOFVI

Naj spomnimo, da Pravil ne sprejme ravnatelj oziroma Svet zavoda (kot ostale interne akte zavoda), temveč Upravni odbor sklada.

Če ima zavod že sprejeta Pravila šolskega sklada (sklada vrtca) bo potrebna posodobitev pravil, saj je sprememba zakona prinesla spremembe tako pri namenu, kot tudi kriterijih in merilih za razdelitev finančnih sredstev sklada.

Da je sklad upravičen do sredstev iz dela dohodnine rezidentov RS, skladno z določili 142. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2), je tako potrebno:

• v pravilih delovanja šolskega sklada mora biti nedvoumno navedeno, da se sredstva šolskega sklada lahko namenjajo tudi za otroke, učence ali dijake iz socialno manj vzpodbudnih okolij za udeležbo na dejavnostih, ki so povezane z izvajanjem javno veljavnega programa in se ne v celoti financirajo iz javnih sredstev ter
• Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje (MVI) poslati podpisano izjavo, da šolski sklad izpolnjuje pogoj iz prve točke. MVI enkrat letno združi podatke ter posodobljen seznam pošlje Ministrstvu za finance (MF), ki vodi evidenco.

Računovodsko evidentiranje šolskega sklada

Šola mora, kot javni zavod, svoje poslovne knjige voditi v skladu z Zakonom o računovodstvu, Pravilnikom o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Pravilnik o EKN) ter SRS (2024).

Sredstva šolskega sklada se lahko evidentirajo bodisi med kratkoročnimi ali dolgoročnimi obveznostmi, torej v okviru skupine kontov 29 ali 92.

Glede evidenčnega knjiženja prejetih sredstev je treba poznati namen porabe.

Sredstva šolskega sklada se morajo sprotno porabiti za namene, določene v skladu z določilom 135. člena ZOFVI, Pravil šolskega sklada, programa dela in finančnega plana Upravnega odbora šolskega sklada ter sprejetih sklepov o porabi sredstev.

Skladno z določili Pravilnika o EKN in SRS 11.2 se časovne razmejitve evidentirajo med kratkoročne in dolgoročne, odvisno od obdobja njihove uporabe. Prav tako se prejete donacije za nakup opreme knjižijo v skladu s sprejetim EKN.

Zavod naj neporabljeni del sredstev šolskega sklada tekočega leta preknjiži na podkonto skupine 92. V skladu z določili 31. člena Pravilnika o EKN in SRS 11.2 lahko zavod izkazuje kratkoročno odložene prihodke v skupini kontov 29 največ 12 mesecev.