Redni letni popis

Popis morajo opraviti vsi poslovni subjekti, ki sestavljajo računovodske izkaze. V javnem sektorju zakonsko podlago predstavljajo:

• Zakon o računovodstvu (36.- 40. čl.) in
• SRS (med ukrepe za preverjanje zanesljivosti podatkov v računovodskih izkazih spada tudi popis (inventura) sredstev in dolgov.

Čas popisa

Javni zavodi morajo po Zakonu o računovodstvu (ZR) opraviti popis na koncu poslovnega leta, in sicer na dan 31. december 2020, in nimajo možnosti izbire časa izvedbe (39. čl. ZR).

Namen popisa je uskladiti knjiženo stanje z dejanskim (popisanim). Popisna komisija ugotovi dejansko stanje, računovodstvo pa uskladi knjigovodsko stanje z dejanskim stanjem (in seveda ne obratno).

Obdavčitev popisnih razlik

Popisne razlike so predmet obdavčitve z DDV-1, pa tudi z DDPO.

Obravnava popisnih razlik z vidika DDPO za leto 2020:

• ni posebnosti oziroma novosti;
• primanjkljaj je davčno priznan odhodek, če ne gre za zasebno (po)rabo, ki ni skladna z običajno poslovno prakso.

Obravnava popisnih razlik po ZDDV-1

Za dobavo blaga se šteje, če davčni zavezanec blago, ki je del njegovih poslovnih sredstev, uporabi v zasebne namene ali v zasebne namene zaposlenih, odtuji brezplačno ali kakorkoli uporabi za druge namene, ne za opravljanje dejavnosti, vendar le če je od tega blaga v celoti ali deloma izkoristil pravico do odbitka DDV;

Primanjkljaj se šteje za promet blaga, razen če gre za primanjkljaj (in uničenje):

• zaradi višje sile (Covid-19),
• zaradi tatvine (pogoj – policijski zapisnik);
• ki je neločljivo povezan s procesom izdelave in predelave blaga;
• iz naslova priznanega kala, razsipa, razbitja in okvare blaga, ki sta neločljivo povezana s skladiščenjem in prevozom blaga, v dejanskem obsegu, ki pa ne sme biti večji od običajnega, ki ga določi strokovno združenje;

Davčna osnova je nabavna cena blaga oziroma materiala v trenutku uporabe.

Davčna obveznost nastane v obdobju, v katerem je opravljena taka dobava blaga.

Odpis zalog zaradi višje sile (Covid – 19)

Ali je potrebno od živil, ki jim je v šolski kuhinji potekel rok uporabe, obračunati DDV?

Zaradi zapiranja posameznih dejavnosti (tudi šol in vrtcev) so se v letu 2020 pojavila številna vprašanja davčnih zavezancev, ali je od odpisa zalog (npr. živil, s pretečenim rokom uporabe) potrebno obračunati tudi DDV.

Davčna uprava je v letu 2020 izdala mnenje glede obračuna DDV od odpisa zalog zaradi višje sile.

Zaradi preprečevanja širitve virus COVID-19 se je nekaterim dejavnostim prepovedalo ponujanje in prodajanje blaga in storitev neposredno potrošnikom. Posledično je na zalogah ostalo tudi hitro pokvarljivo blago ali blago s kratkim rokom uporabe, ki ga je treba zavreči in odpisati. Ali je treba od tega blaga obračunati DDV?

V skladu s prvim odstavkom 7. člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 se za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, šteje tudi uporaba blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, za zasebne namene ali za zasebne namene njegovih zaposlenih, brezplačna odtujitev tega blaga ali kakršnakoli uporaba blaga za druge namene kot za namene opravljanja njegove dejavnosti, če je za to blago ali sestavine tega blaga izkoristil pravico do celotnega ali delnega odbitka DDV.

V skladu s 17. členom Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – pravilnik se za dobavo blaga v skladu s 7. členom ZDDV-1 šteje tudi primanjkljaj blaga, razen primanjkljaja in uničenj, nastalih zaradi višje sile.

Definicija »višje sile« v davčni zakonodaji ni opredeljena, zato jo je treba razlagati v okviru pravnega standarda višje sile, kot je določen v 153. členu Obligacijskega zakonika, po katerem je imetnik prost odgovornosti, če dokaže, da izvira škoda iz kakšnega vzroka, ki je bil izven stvari in njegovega učinka ni ga bilo pričakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti. Navedeno pomeni, da mora biti vzrok, ki naj bi pomenil višjo silo, zunaj dejavnosti, dogodek mora biti izreden, nepričakovan in nepredvidljiv.

Zaprtje dejavnosti kot posledica razglasitve epidemije se šteje za višjo silo, saj gre za izreden in nepričakovan dogodek. Ali se določen primanjkljaj blaga lahko šteje kot posledico te višje sile, pa je treba ugotavljati v vsakem primeru posebej. Pri rešitvi vprašanja vzroka nastanka primanjkljaja blaga je treba razlikovati med blagom, ki je bilo nabavljeno v času, ko zaprtje dejavnosti zaradi epidemije še ni bilo odrejeno, ter tistim, ki je bilo nabavljeno po vzpostavitvi tega stanja. Primanjkljaju (uničenju) blaga, ki je bilo nabavljeno v času po zaprtju dejavnosti zaradi epidemije, bi se davčni zavezanec ob potrebni skrbnosti lahko izognil.

Knjiženje obračuna redne delovne uspešnosti za obdobje 07-12/2020

Obračun redne delovne uspešnosti, ki jo zavod zaposlenim izplača februarja 2021, je potrebno v poslovne knjige evidentirati še pod leto 2020.

Obračun redne delovne uspešnosti je osnova oziroma podlaga za evidentiranje poslovnega dogodka v poslovne knjige proračunskega uporabnika. Če se obračunava redna delovna uspešnost trimesečno (na primer za obdobje od julija 2020 do septembra 2020 in za obdobje od oktobra 2020 do decembra 2020), mora biti obračun redne delovne uspešnosti evidentiran pod zadnji dan obdobja, na katerega se nanaša. V zgoraj navedenem primeru se torej evidentira pod 30. 9. 2020 in 31. 12. 2020 (pojasnilo MJU).

Prihodki od najemnin od premoženja, ki jih imajo zavodi v upravljanju od 2019, ne sodijo na dejavnost trga, temveč v javno službo.

Navedeno velja tudi za Univerze, ki kot ostali javni zavod premoženja nimajo v upravljanju, temveč v lasti (prihodki od najemnin za lastna osnovna sredstva od 2019 dalje več ne sodijo na dejavnost trga, temveč v javno službo).

Zadnja sprememba Pravilnika o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Ur. list RS 80/19) določa, da se obrazec Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po načelu denarnega toka, ki je Priloga 3/A, nadomesti z novim obrazcem, ki je priloga in sestavni del tega pravilnika. Določba je pričela veljati 28. 12. 2019 in velja za zaključni račun leta 2020. 1. člen Zakona o računovodstvu določa, da morajo poslovne knjige in poročila zagotavljati ločeno spremljanje poslovanja in izkaz izida poslovanja s sredstvi javnih financ in tržne dejavnosti.

Javni zavodi vodijo poslovne knjige po načelu nastanka poslovnega dogodka, hkrati pa morajo zagotavljati evidence tudi po načelu denarnega toka (evidenčno knjiženje – 48. in 60. čl. Pravilnika o EKN).

Zadnja sprememba Pravilnika je povezana z oddajanjem stvarnega premoženja, ki ga imajo javni zavodi v upravljanju, v najem.

Najemnine od oddaje stvarnega premoženja v najem in kupnine od prodaje so na podlagi 80. čl. ZJF namenski prihodek proračuna države/občine, ki je lastnica premoženja.

Lastništvo premoženja določata:

• 67. člen ZJF – državno/občinsko premoženje (finančno in stvarno) je v lasti države in občin;
• ZSPDSLS-1 – pridobivanje stvarnega premoženja pomeni vsak prenos lastninske pravice na določenem stvarnem premoženju na državo, samoupravno lokalno skupnost ali drugo osebo javnega prava.

Prihodki iz naslova oddaje premoženja v najem so prihodki države oziroma občine, ki je odgovorna lastnica premoženja in ne javni zavodi (80. čl. ZJF);

Navedeno pomeni, da lahko javni zavodi v pravnem prometu nastopajo kot agenti (praviloma sklepajo posle za tuj račun, tj. za račun države/občin. Javni zavodi, ki so upravljavci nepremičnin v lasti občine, ne morejo samostojno sklepati najemne pogodbe. Z vidika racionalnosti je smiselna (in v skladu z zakonom) priprava tripartitnih pogodb, ki jih podpišejo organ, odgovoren za izvrševanje proračuna občine, ali funkcionar oziroma javni uslužbenec, zaposlen v občinski upravi, ki ga za to pooblasti organ, odgovoren za izvrševanje proračuna, upravljavec nepremičnine (zavod) in najemnik.

Posledično javni zavod v svojih poslovnih knjigah vzpostavi le terjatev do najemnika in obveznost do ustanovitelja iz naslova najemnin.

Najemnine za oddajo premoženja države in občin so lahko le prihodek iz naslova javne službe, ne pa tudi iz naslova tržne dejavnosti.

V Izkazu prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po načelu denarnega toka se:

• prihodki od najemnin vključijo pod AOP 487, kto 7103 – javna služba;

V to rubriko javni zavodi praviloma ne vnašajo podatkov, ker niso lastniki premoženja (izjema je univerza).

Obračun davka po ZDDPO-2

V Uradnem listu Republike Slovenije št. 66 so bile 5. 11. 2019 objavljene spremembe Zakona o dohodnini ((ZDoh-2), Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov (ZDDOIFI) in Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2).

Spremembe zakonov se uporabljajo od 1. 1. 2020, razen določb o amortizaciji sredstev, prejetih v poslovni najem, ki se uporabljajo že od 1. 1. 2019.

Davek od dohodkov pravnih oseb, ki ga sistemsko ureja Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), je temeljni davek na področju neposrednega obdavčenja dohodkov pravnih oseb. Zavezanci po ZDDPO-2 so vse pravne osebe, tako domačega kot tujega prava, razen Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti. Zavezanci za obračunavanje davka so tudi zavezanci, ustanovljeni za opravljanje nepridobitne dejavnosti, za katere zakon sicer določa oprostitev davka v delu nepridobitne dejavnosti.

Predmet obdavčitve po ZDDPO-2 so dobiček rezidenta in dobiček nerezidenta, ki ga dosega z opravljanjem dejavnosti oziroma poslov v poslovni enoti ali prek poslovne enote, ki se nahaja v Sloveniji (obdavčitev na podlagi davčnega obračuna davka od dohodkov pravnih oseb), ter dohodki z virom v Sloveniji, za katere je določena obveznost za izračun in plačilo davčnega odtegljaja na viru (obdavčitev na podlagi obračuna davčnega odtegljaja).

Splošna stopnja za obračun davka od dohodkov pravnih oseb znaša 19 %, stopnja za obračun davčnega odtegljaja pa 15 %.

Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb

a) Amortizacija sredstev v poslovnem najemu

S spremembo zakonodaje se za sredstvo vzeto v poslovni najem kot strošek amortizacije za davčne namene uporabi najvišja letna amortizacijska stopnja, ki ustreza dejanski amortizacijski dobi tega sredstva.

b) Uvedba 7 % efektivne stopnje obdavčitve

Kaj to pomeni? Do sedaj je veljalo (do vključno leta 2019), da so podjetja lahko pozitivno davčno osnovo v davčnem obračunu davka od dohodkov pravnih oseb zniževala s koriščenjem davčnih olajšav do davčne osnove 0 EUR (koriščenje davčnih olajšav iz naslova investicij v raziskave in razvoj, investicij v opremo in neopredmetena sredstva …) in posledično plačala 0 EUR davka.

Od leta 2020 dalje pa bo pravna oseba vedno plačala davek od dohodkov pravnih oseb, saj velja omejitev zmanjšanja davčne osnove. Na podlagi izvršene spremembe zakonodaje se vse davčne olajšave in davčne izgube iz preteklih davčnih obdobij priznajo največ v višini 63 % davčne osnove.

Primer vpliva navedene spremembe:

Davčna osnova pred olajšavami

Organizacija bo tako lahko v letu 2020 (izhajamo iz enakih podatkov) koristilo le del olajšave iz naslova vlaganj v opremo in neopredmetena sredstva v višini 315 EUR (ostalo prenos) ter bo moralo plačati davek v višini 35,15 EUR, kar je 7,03 % davčne osnove.