Prodaja izdelkov otrok na šolskih prazničnih tržnicah oziroma bazarjih
Zakon o varstvu potrošnikov določa, da je podjetje dolžno za prodano blago oziroma opravljeno storitev potrošniku izdati račun, razen če ni z drugim predpisom drugače določeno.
Podjetje je vsaka pravna ali fizična oseba, ki opravlja pridobitno dejavnost, ne glede na njeno pravnoorganizacijsko obliko ali lastninsko pripadnost. Obveznosti, ki jih imajo po tem zakonu podjetja, se nanašajo tudi na javne zavode in druge organizacije oziroma druge fizične osebe, ki zagotavljajo potrošnikom blago in storitve.
Z uvedbo t. i. davčnih blagajn se obveznost izdajanja računov ni spremenila. Le zavezanci, ki poslujejo gotovinsko, morajo izdane račune tudi davčno potrditi.
Prostovoljni prispevki
Finančna uprava RS (FURS) v zvezi z organizacijo šolskih bazarjev, kjer se zbira denar za šolski sklad s prodajo izdelkov otrok, skladno s področno zakonodajo priporoča zbiranje prostovoljnih prispevkov. V tem primeru ni treba izdati računa in ga tudi ne davčno potrditi. V nasprotnem primeru, če se za izdelke določi cena, pa je potrebno izdati račun.
Za prodajo izdelkov na otroškem bazarju po zakonu o davku na dodano vrednost velja obveznost izdaje računa in mora biti ta po zakonu o davčnem potrjevanju računov davčno potrjen, pojasnjuje Finančna uprava. FURS zato šolam, ki bi jim to predstavljajo preveliko obremenitev, svetuje, naj za izdelke priporočijo prostovoljni prispevek.
V tem primeru računa ni potrebno izdati in ga tudi ne davčno potrditi. V nasprotnem primeru, če se za izdelke določi cena, pa je potrebno izdati račun in izbrati eno od rešitev za davčno potrjevanje računov, kot je to davčna blagajna, brezplačna MINI davčna blagajna ali vezana knjiga računov.
Sredstva šolskega sklada oziroma sklada vrtca se lahko po novem namenijo tudi za pomoč socialno ogroženim otrokom
Zadnja sprememba ZOFVI namreč na novo opredeljuje namen porabe sredstev šolskega sklada, s čimer pa se spreminja tudi davčna obravnava takšnih izplačil.
Namen porabe sredstev šolskega sklada (zadnja sprememba 135. člena ZOFVI)
Zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) določa, da šola ustanovi šolski sklad, iz katerega se financirajo dejavnosti, ki niso sestavina izobraževalnega programa oziroma se ne financirajo iz javnih sredstev, kot je nakup nadstandardne opreme, zviševanje standarda pouka in podobno, pri čemer je dodano, da se sredstva iz šolskega sklada lahko namenijo tudi za udeležbo otrok, učencev in dijakov iz socialno manj vzpodbudnih okolij na dejavnostih, ki so povezane z izvajanjem javno veljavnega programa, vendar se ne financirajo v celoti iz javnih sredstev, če se na ta način zagotavljajo enake možnosti. Upravičenci do kritja stroškov udeležbe na posameznih dejavnostih iz prejšnjega stavka so lahko tisti otroci, učenci oziroma dijaki, ki jim je priznana pravica do subvencije za malico v najvišjem deležu od cene malice ali pravica do znižanja plačila za programe vrtcev do največ tretjega dohodkovnega razreda po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
Če sredstva, namenjena iz šolskega sklada, ne zadoščajo za kritje udeležbe vseh možnih upravičencev, upravni odbor šolskega sklada sredstva dodeli vsem upravičencem v enakem deležu. Izjemoma upravni odbor sredstva dodeli le enemu ali samo nekaterim možnim upravičencem, če oceni, da posebne okoliščine, ki niso bile predmet odločanja o pravici do subvencije za malico, to opravičujejo. Taka odločitev mora biti sprejeta soglasno.
Pridobivanje sredstev šolskega sklada
Še vedno velja, da sklad iz prejšnjega odstavka pridobiva sredstva iz prispevkov staršev, donacij, zapuščin in iz drugih virov.
Sredstva sklada pridobiva zavod na organiziran in transparenten način, in sicer:
- s prostovoljnim članstvom,
- s prostovoljnim donatorstvom,
- iz prostovoljnih zapuščin in
- iz drugih virov.
Pri tem pa je na novo določeno, da je ne glede na ureditev v zakonu, ki ureja dohodnino, upravičenec do največ 0,3 % donacije posameznega rezidenta iz namenitve dela dohodnine za posamezno leto lahko tudi šolski sklad oziroma sklad vrtca, ki sredstva iz sklada namenja tudi otrokom, učencem in dijakom iz socialno manj vzpodbudnih okolij. Šolski sklad oziroma sklad vrtca je uvrščen na seznam upravičencev do donacij iz naslova dohodnine v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino.
Ministrstvo, pristojno za šolstvo, ministrstvu, pristojnem za finance, enkrat letno zagotovi podatke o skladih, potrebne za namen priprave seznama upravičencev do donacij.
Prav tako še vedno velja, da sklad (šolski sklad oziroma sklad vrtca) upravlja upravni odbor, ki ima predsednika in šest članov, od katerih so najmanj trije predstavniki šole. Svet staršev imenuje upravni odbor. Predstavnike šole predlaga svet šole.
Zadnje spremembe 4. odstavka 135. člena ZOFVI so prinesle tudi obvezen sprejem Pravil šolskega sklada, ki jih sprejme Upravni odbor sklada, v katerem zavod (šola oziroma vrtec) samostojno določa izvedbena vprašanja sklada.
S pravili se tako določi:
- oblikovanje programa sklada,
- način zbiranja sredstev,
- merila oziroma kriterije za porabo sredstev,
- postopek za odločanje o porabi sredstev,
- zastopanje sklada,
- način notranjega nadzora porabe sredstev,
- ipd..
Pri tem je potrebno opozoriti, da se morajo sredstva nameniti samo za namene, kot jih določajo zadnje spremembe prvega odstavka 135. člena ZOFVI.
Naj spomnimo, da Pravil ne sprejme ravnatelj oziroma Svet zavoda (kot ostale interne akte zavoda), temveč Upravni odbor sklada.
V kolikor ima zavod že sprejeta Pravila šolskega sklada (sklada vrtca), bo potrebna posodobitev pravil, saj je sprememba zakona prinesla spremembe tako pri namenu, kot tudi kriterijih in merilih za razdelitev finančnih sredstev sklada.
Za izplačila šolskega sklada od 1. 1. 2022 ni več potrebno obračunati dohodnine
Z novo opredelitvijo namena porabe sredstev šolskega sklada se spreminja tudi davčna obravnava takšnih izplačil, in sicer se ne glede na določbe 25. člena ZDoh-2, dohodnine kot dohodka v zvezi z izobraževanjem ne plača tudi od izplačila predšolskim otrokom, učencem, dijakom oziroma študentom iz šolskega sklada.
25. člen Zdoh-2 določa, da se dohodnine ne plača od:
- štipendije in drugih prejemkov, izplačanih osebi, ki je vpisana kot učenec, dijak ali študent za polni učni ali študijski čas, v zvezi z izobraževanjem ali usposabljanjem na podlagi posebnih predpisov, in sicer iz proračuna ali sklada, ki je financiran iz proračuna (razen kadrovskih štipendij) in od navedenih prejemkov, ki jih financira tuja država ali mednarodna organizacija oziroma izobraževalna, kulturna ali znanstveno-raziskovalna ustanova, razen prejemkov, ki so prejeti kot nadomestilo za izgubljeni dohodek ali v zvezi z opravljanjem dela oziroma storitev;
- prejemkov, izplačanih za kritje šolnine in stroškov prevoza ter bivanja osebi, ki je vpisana kot učenec, dijak ali študent za polni učni ali študijski čas, ki jih izplača ustanova, ustanovljena z namenom štipendiranja, ki ni povezana oseba ali sedanji, prejšnji ali bodoči delodajalec prejemnika ali osebe, ki je povezana s prejemnikom;
- prejemkov v obliki regresiranja oziroma subvencioniranja študentske prehrane, mesečnih vozovnic za prevoze učencev, dijakov in študentov, ki se šolajo izven kraja bivanja, varstva in vzgoje v vrtcih in drugih podobnih pomoči, ki se v skladu z zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, zakona o visokem šolstvu, zakona o osnovni šoli ter zakona o vrtcih financirajo iz proračuna države ali samoupravne lokalne skupnosti.
Po »stari« ureditvi šolski skladi v osnovi niso bili namenjeni za pomoč socialno ogroženem učencem, zaradi česar izplačila iz teh skladov niso bila oproščena plačila davka.
Po mnenju Finančne uprave RS so se tako izplačila iz šolskega sklada, ne glede na to, da so bila namenjena kot pomoč socialno ogroženim učencem, štela za darila in so bila obdavčena z dohodnino po stopnji 25 odstotkov.
Od 1. januarja 2022 pa velja, da se do drugačne ureditve v Zakonu o dohodnini, ne glede na določbe 25. člena ZDoh-2, dohodnine kot dohodka v zvezi z izobraževanjem ne plača tudi od izplačila predšolskim otrokom, učencem, dijakom oziroma študentom iz šolskega sklada.
V skladu z drugim členom Zakona o sofinanciranju in dopolnitvi zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI-M) se kot prehodna določba, navedeno uporablja od 1. januarja 2022 dalje.
Namenitev dela dohodnine za donacije šolskega sklada
Nedavne spremembe zakona, ki ureja financiranje vzgoje in izobraževanja (135. člen ZOFVI), omogočajo tudi šolam, da pridobivajo sredstva iz donacij dela dohodnine.
Z letošnjim letom lahko zavezanci do 0,3 % svoje dohodnine donirajo šolskim skladom, iz katerih šole financirajo dejavnosti, ki se ne krijejo iz javnih sredstev, nakup nadstandardne opreme in zviševanje standarda pouka. Sredstva iz šolskih skladov se namenjajo tudi dijakom iz socialno manj spodbudnih okolij. Donacija za starša (zavezanca) ne predstavlja stroška, saj gre za del dohodnine, ki bi se sicer plačal v proračun.
Šolski sklad mora izpolniti vse pogoje, s čimer se uvrsti na seznam upravičencev.
Če šola želi, da bi starši oziroma stari starši delovanje šolskega sklada podprli tudi na tak način, lahko več informacij in obrazec za donacijo dela dohodnine najdemo na spletni strani eDavki:
Obrazec lahko oddamo v elektronski obliki preko sistema eDavki ali pa ga natisnete in izpolnjenega pošljete po pošti pristojnemu finančnemu uradu oz. ga oddate tam osebno.