Dnevnice za službeno potovanje v Sloveniji in v tujini lahko izračunamo na enak način. Predpisan postopek za izračun števila dnevnic najdemo le v Uredbi za tujino, zato menim, da je smiselno, da se določila v zvezi z izračunom višine dnevnice uporabi tudi za davčno uredbo. Uredba za tujino (način izračunavanja dnevnic za službena potovanja v tujino) določa, da se dnevnice obračunajo za celoten čas trajanja službenega potovanja. Navedeno pomeni, da se trajanje potovanja izračuna v urah, in sicer od datuma in ure začetka potovanja do datuma in ure, ko se službeno potovanje zaključi. Na tej podlagi ugotovimo število celih dnevnic za vsakih 24 ur potovanja.

Skupno število ur se deli s 24 urami, tako da se ugotovi, koliko je celih dnevnic. Če pri izračunu ostane število ur, ki je manjše od 24, se ugotovi, za kakšno dnevnico gre, in sicer:

• če je ostanek večji od 12 (14) ur, je delavec upravičen še do ene cele dnevnice;
• če je ostanek večji od osem ur, vendar ne večji od 12 (14) ur, je delavec upravičen do 75 odstotkov dnevnice;
• če je ostanek od šest do osem ur, je delavec upravičen do 25 odstotkov dnevnice države, v kateri se opravlja posel.

Na podlagi tretjega odstavka Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, 88/2021, dne 3. 6. 2021 in začel uporabljati že za mesec junij 2021) pa lahko dnevnice izračunamo tudi na način: „Dnevnica za službeno potovanje v državi nad 12 ur se tako določi za vsak dan službene odsotnosti, v katerem je javni uslužbenec odsoten več kot 12 ur, pri čemer se dan razume kot čas med 00.00 in 24.00. Ne glede na prejšnji stavek javnemu uslužbencu pripada dnevnica tudi, kadar se službeno potovanje začne v prvem dnevu in se brez prekinitve konča v naslednjem dnevu ter traja skupaj več kot 12 ur, vendar v nobenem od obeh dni ne traja več kot 12 ur.“

Ta način obračunavanja dnevnic je možen tudi v gospodarstvu, če je tako določeno v internem aktu delodajalca.