Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1) je v 79. členu uvedel pravico do odpravnine v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas. V primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je sklenjena za eno leto ali manj, ima delavec pravico do odpravnine v višini 1/5 osnove. Osnovo predstavlja povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

Če je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena za več kot eno leto, ima delavec ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi pravico do odpravnine v višini iz prejšnjega odstavka (1/5 povprečne mesečne plače delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas), povečane za sorazmerni del odpravnine iz prejšnjega stavka za vsak mesec dela (1/60 povprečne mesečne plače delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas).

ZDR-1 je stopil v veljavo dne 12. 4. 2013, zato delavci, ki so pogodbo o zaposlitvi za določen čas sklenili pred tem, pravice do odpravnine nimajo.

Pravice do odpravnine nima delavec v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas:

• če gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
• če gre za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu,
• če gre za opravljanje javnih del oziroma prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom,
• ko delavec in delodajalec med trajanjem ali po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas skleneta pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas oziroma če delavec nadaljuje delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas,
• če delavec ne sklene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za ustrezno delo, ki mu ga je ponudil delodajalec po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

Delavec je upravičen do odpravnine tudi v primerih, ko sam odpove pogodbo o zaposlitvi iz izrednih odpovednih razlogov, ki so določeni v 111. členu ZDR-1:

• če mu delodajalec več kot dva meseca ni zagotavljal dela in mu tudi ni izplačal zakonsko določenega nadomestila plače,
• če mu ni bilo omogočeno opravljanje dela zaradi odločbe pristojne inšpekcije o prepovedi opravljanja delovnega procesa ali prepovedi uporabe sredstev za delo dalj kot 30 dni in mu delodajalec ni plačal zakonsko določenega nadomestila plače,
• če mu delodajalec vsaj dva meseca ni izplačeval plače oz. mu je izplačeval bistveno zmanjšano plačo,
• če mu delodajalec dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plače ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku,
• če delodajalec zanj tri mesece zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni v celoti plačal prispevkov za socialno varnost,
• če delodajalec ni zagotavljal varnosti in zdravja delavcev pri delu in je delavec od delodajalca predhodno zahteval odpravo grozeče neposredne in neizogibne nevarnosti za življenje ali zdravje,
• če mu delodajalec ni zagotavljal enake obravnave v skladu s 6. členom ZDR-1,
• če delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu, v skladu s 47. členom ZDR-1.

Izračun: Povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oz. iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas znaša 1.100 evrov. Sklenjena je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas za obdobje osmih mesecev.

1.100 € x 20 / 100 = 220 EUR odpravnine

Izračun: Povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oz. iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas znaša 1.100 evrov. Sklenjena je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas za obdobje osemnajstih mesecev.

1.100 EUR x 20 / 100 = 220 EUR odpravnine

220 EUR / 12 mesecev x 6 mesecev = 110 EUR

Skupna odpravnina = 220 EUR + 110 EUR = 330 EUR