Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je vsled novele Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 16/24) pripravilo tudi spremembe šolskega koledarja za osnovne šole. S Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o šolskem koledarju za osnovne šole (Uradni list 57/24) je bilo spremenjenih šest (6) členov, ki so posledica novega koncepta razširjenega programa, sprememb pri nacionalnem preverjanju znanja ter izobraževanju učencev na domu.
Spremembe so se začele uporabljati 1. 9. 2024, pri čemer velja opozoriti na prehodno obdobje za tiste osnovne šole, ki še niso vključene v izvajanje novega koncepta razširjenega programa v skladu s 47. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 16/24).
Za osnovne šole, ki še niso vključene v izvajanje novega koncepta razširjenega programa, se do začetka izvajanja tega programa na posamezni šoli uporabljata drugi odstavek 5. člena in četrti odstavek 12. člena (prejšnjega) Pravilnika o šolskem koledarju za osnovne šole (Uradni list RS, št. 50/12, 56/12, 20/19, 36/19 in 56/22), zato se bomo lotili najprej sprememb, ki za nekatere osnovne šole že veljajo, za druge bodo pa postopoma, odvisno od priključitve šole v izvajanje novega koncepta razširjenega programa.
Dosedanji drugi odstavek 5. člena Pravilnika o šolskem koledarju za osnovne šole je določal, da ura podaljšanega bivanja traja 50 minut, ura jutranjega varstva traja 60 minut, vzgojno izobraževalno delo v podaljšanem bivanju in jutranjem varstvu poteka strnjeno – navedena pravna ureditev še vedno velja za tiste osnovne šole, ki še niso pristopile k izvajanju novega koncepta razširjenega programa.
Za osnovne šole, ki so pristopile k izvajanju novega koncepta razširjenega programa, pa od 1. 9. 2024 velja nov drugi odstavek 5. člena Pravilnika o šolskem koledarju za osnovne šole, ki določa, da ura posamezne dejavnosti razširjenega programa traja praviloma 45 minut. Med šolskimi urami imajo učenci najmanj pet minut odmora, najmanj enkrat dnevno pa praviloma 20 do 30 minut odmora. Če pouk posameznega predmeta ali posamezne dejavnosti razširjenega programa strnjeno traja več šolskih ur, šola samostojno razporedi odmore v obsegu, ki je določen v tem odstavku.
Za vse osnovne šole, tudi za tiste, ki še niso pristopile k izvajanju novega koncepta razširjenega programa, pa že velja malenkost spremenjeni prvi odstavek 5. člena Pravilnika, ki določa, da se tedenski razpored ur pouka, tedenski razpored razširjenega programa in tedenski razpored drugega vzgojno-izobraževalnega dela določi z urnikom (prej: Tedenski razpored ur pouka po predmetniku in tedenski razpored drugega vzgojno-izobraževalnega dela se določi z urnikom).
Spremenjeni četrti odstavek 12. člena določa, da za učence, ki imajo popravni izpit, osnovna šola, ki je (oziroma ko bo) pristopila k izvajanju novega koncepta razširjenega programa, organizira dejavnosti za podporo in pomoč pri učenju, osnovna šola, ki pa še ni pristopila k izvajanju novega koncepta razširjenega programa, pa je dolžna učencu, ki ima popravni izpit, organizirati dopolnilni pouk.
Pomembna novost za vse učence, ki se izobražujejo na domu, je določena z novim petim odstavkom 12. člena pravilnika, s katerim je od 1. 9. 2024 predvideno, da prvi rok ocenjevanja znanja poteka v času drugega ocenjevalnega obdobja (prej od zaključka prvomajskih počitnic do konca drugega ocenjevalnega obdobja), medtem ko drugi rok ostaja nespremenjen (v desetih delovnih dneh pred začetkom novega šolskega leta).
S spremembo 10. člena Pravilnika se ravnateljem osnovnih šol poenostavi načrtovanje nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev šole, saj novi 10. člen določa, da šola za vsakega strokovnega delavca z letnim delovnim načrtom načrtuje nadaljnje izobraževanje in usposabljanje v obsegu najmanj petih dni. Prej je bilo določeno, da šola za vsakega strokovnega delavca z LDN načrtuje nadaljnje izobraževanje in usposabljanje med jesenskimi ali zimskimi počitnicami najmanj dva dni, med poletnimi počitnicami pa najmanj tri dni. Prav tako v novem 10. členu ni več določbe, da se nadaljnje izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev lahko načrtuje namesto med jesenskimi ali zimskimi počitnicami tudi na proste sobote.
V 11. členu Pravilnika, ki določa roke za izvedbo nacionalnega preverjanja znanja je po novem določeno, da se nacionalno preverjanje znanja izvede praviloma v mesecih marcu in aprilu (prej v mesecu maju).
Vsled večji teži pomena nacionalnega preverjanja znanja je ministrstvo za vzgojo in izobraževanje spremenilo drugi odstavek 13. člena, ki zdaj določa, da se obvestila o dosežkih učenca in državnih povprečjih pri nacionalnem preverjanju znanja, izraženih v odstotnih točkah, učencem 3. in 6. razreda razdelijo po preteku roka za vpogled v ovrednotene preizkuse nacionalnega preverjanja znanja. Prej je bilo določeno le, da se obvestila o dosežkih pri nacionalnem preverjanju znanja učencem 6. in 9. razreda razdelijo po preteku roka za vpogled in poizvedbo.
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je spremenilo tudi tretji odstavek 14. člena, ki zdaj določa, da šola ob zaključku pouka v šolskem letu vsem učencem razdeli tudi obvestilo o sodelovanju pri dejavnostih razširjenega programa in drugih dejavnostih šole (prej obvestilo o sodelovanju pri interesnih in drugih dejavnostih šole ter obvestilo o sodelovanju pri neobveznem drugem tujem jeziku).