Kje se delodajalci najpogosteje motijo, ko sestavljajo pogodbe?
Delodajalci, predvsem manjši, pogosto delajo napake pri sestavi in sklepanju pogodb o zaposlitvi, kljub temu da ZDR velja z manjšimi spremembami že od 1. 1. 2003 naprej:
1. Praviloma tri dni pred predvideno sklenitvijo pogodbe delodajalci delavcem ne izročijo pisnega predloga pogodbe o zaposlitvi. Prav tako delavcem ne izročijo fotokopije prijave v zavarovanje v 15 dneh od nastopa dela. 2. Delodajalci uporabljajo enake vzorce za sklenitev pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas in določen čas.
3. Pri sklepanju pogodb o zaposlitvi za določen čas v pogodbi ni navedenega razloga take zaposlitve ali pa je naveden nezakonit razlog.
4. Nazivi delovnega mesta niso navedeni enako, kot so navedeni v drugih aktih delodajalca (izjava o varnosti, akt o sistemizaciji …).
5. Določila o delovnem času so navedena zelo skopo in površno. Pogosto piše le, da je delovni čas delavca 40 ur na teden.
6. Navedbe o znesku plačila so nepravilne in nenatančne. Delodajalci pogosto v pogodbo zapišejo, da delavcu pripada osnovna plača v znesku, ki velja za minimalno plačo, kar posledično pomeni, da je delavec dejansko upravičen do višjega plačila, kot pa ga je imel delodajalec v mislih, ko je sestavljal pogodbo o zaposlitvi (razlika je iztožljiva).
7. Naveden je napačen plačilni dan, na primer 25. v mesecu. V skladu z ZDR je zadnji dan za izplačilo plače 18. v mesecu.
8. V pogodbah o zaposlitvi za določen čas ni navedenega določila o izrabi letnega dopusta.
9. V pogodbah je navedena konkurenčna klavzula (prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja) brez določila o višini nadomestila, ki ga mora delodajalec mesečno izplačevati delavcu. V tem primeru konkurenčna klavzula ne velja.
10. V pogodbah niso navedene kolektivne pogodbe in splošni akti delodajalca, ki zavezujejo delodajalca (in tudi delavca).
Več o tej temi preberite v priročniku Opisi delovnih mest in akt o sistemizaciji po novem