1. Opredelitev odpadkov, za katere se plačuje okoljska dajatev
Inertni, nenevarni in nevarni odpadki, za katere se plačuje okoljska dajatev se odlagajo na:
- odlagališče, ki je infrastruktura, namenjena izvajanju obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja (v nadaljevanju: odlagališča, ki so javna infrastruktura) in
- odlagališče, ki ni infrastruktura, namenjena izvajanju obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja (v nadaljevanju: odlagališča, ki so v upravljanju industrije).
Način obračunavanja, plačevanja, zavezanci, plačniki ter prejemniki okoljske dajatve so odvisni od tega, na katerega od navedenih vrst odlagališč so odpadki odloženi. Osnova za obračun okoljske dajatve in nastanek obveznosti za obračun sta enaka, ne glede na to, na katero vrsto odlagališča so odpadki odloženi.
Inertni odpadek
je odpadek, ki se fizikalno, kemično ali biološko bistveno ne spreminja, ne razpade, ne zgori ali drugače kemijsko ali fizikalno ne reagira, ni biološko razgradljiv in ne vpliva škodljivo na druge snovi ob stiku z njimi na način, ki povečuje obremenitev okolja ali je zdravju škodljiv (opeka, beton, jalovina, steklena embalaža, keramične ploščice,…).
Več o tej temi preberite v priročniku Ravnanje z odpadki po novi zakonodaji 2015