Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/2011) v svojem 41. členu določa obvezne prijave inšpekciji dela in zavezuje vse delodajalce, da takoj prijavijo vsako nezgodo pri delu s smrtnim izidom oziroma nezgodo pri delu, zaradi katere je delavec nezmožen za delo več kot tri delovne dni, kolektivno nezgodo, nevarni pojav in ugotovljeno poklicno bolezen.
Zakon o varnosti in zdravju pri delu ima zelo visoke kazni!
Če delodajalec ne prijavi nezgode s smrtnim izidom oziroma nezgode, zaradi katere je delavec nezmožen za delo več kot tri delovne dni, kolektivne nezgode, nevarnega pojava in ugotovljene poklicne bolezni, stori prekršek, za katerega je zagrožena denarna globa v višini od 2000 do 40.000 evrov. Z globo od 500 do 4000 evrov pa se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca.
Koga vse zakon o varnosti in zdravju pri delu šteje med delodajalce, za katere velja ta obveznost, je mogoče razbrati v 3. členu. Delodajalec je:
- vsaka pravna ali fizična oseba in drug subjekt, kakršen je državni organ, lokalna skupnost, podružnica tujega podjetja ter diplomatsko in konzularno predstavništvo, ki zaposluje delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi, oziroma ladjar ladje, ki je vpisana v slovenski ladijski register;
- oseba, ki na kakršni koli drugi pravni podlagi zagotavlja delo delavcu, razen oseb, ki zagotavljajo delo delavcem v gospodinjstvu, in nosilcev kmetij, ki opravljajo delo z družinskimi člani na kmetijah v skladu s predpisi o kmetijstvu;
- fizična oseba, ki s člani svojih gospodarstev oziroma z družinskimi člani opravlja pridobitno ali drugo dejavnost;
- uporabnik, h kateremu je v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, napotil delavce delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku (agencijski delavci).
3. člen navedenega zakona (Zakon o varnosti in zdravju pri delu) opredeljuje tudi nezgodo pri delu in nevarni pojav. Nezgoda pri delu je nepredviden oziroma nepričakovan dogodek na delovnem mestu ali v delovnem okolju, ki se zgodi v času opravljanja dela ali izvira iz dela in ki povzroči poškodbo delavca, nevarni pojav pa je dogodek, ob katerem je ali bi lahko nastala premoženjska škoda, je ali bi lahko bilo ogroženo zdravje ali življenje delavca oziroma bi se lahko zgodila nezgoda delavca, zaradi katere bi bil delavec nezmožen za delo (tako imenovana »skoraj nezgoda«).
Vsebine kolektivne pogodbe in razlage pojmov kolektivna nezgoda in poklicne bolezni v Zakonu o varnosti in zdravju pri delu ni. Kolektivna nezgoda je opredeljena v Navodilu o načinu prijavljanja in raziskovanja nesreč pri delu (Uradni list RS, št. 9/1978, sicer razveljavljeno), in sicer kot nezgoda, pri kateri se pri opravljanju dela hkrati poškodujeta najmanj dva delavca, poklicno bolezen pa opredeljuje Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni (Uradni list RS, št. 85/2003, z delno podaljšano veljavo), ki v svojem 2. členu določa, da je kot poklicno mogoče šteti tisto bolezen, ki je povzročena z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na določenem delovnem mestu ali na delu, ki sodi v neposredni okvir dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan, in je navedena v Seznamu poklicnih bolezni.
V zvezi z obveznimi prijavami, ki jih določa zakon o varnosti in zdravju pri delu, delodajalec zbira in posreduje v obrazcih naslednje osebne podatke:
- ime in priimek, spol, državljanstvo, EMŠO oziroma datum rojstva v nezgodi udeleženega delavca;
- ime in priimek, spol, državljanstvo, EMŠO oziroma datum rojstva delavca, pri katerem je bila ugotovljena poklicna bolezen, podatki o poklicni bolezni in odločba, s katero je delavcu priznana poklicna bolezen.
Zakon določa tudi to, da minister, pristojen za delo, podrobneje predpiše obrazce za prijavo nezgod, nevarnih pojavov in poklicnih bolezni. To se je tudi zgodilo, in sicer s Pravilnikom o prijavah na področju varnosti in zdravja pri delu (Uradni list RS, št. 54/2013), ki pa je bil v delu predpisanih obrazcev zaradi ugovorov in pomislekov iz zdravstva takoj razveljavljen. V zvezi s tem se v kratkem pričakujejo spremembe, do takrat pa se na podlagi Obveznega navodila o izvajanju 2. člena Pravilnika o prijavah na področju varnosti in zdravja pri delu, izdanega 4. 8. 2013, uporablja obrazec, ki je bil v uporabi do sprejema omenjenega pravilnika. To je obrazec za prijavo nezgod pri delu, ki ga je mogoče najti na spletni strani Inšpektorata RS za delo (www.id.gov.si).
Poleg zakona je podlaga za zbiranje podatkov o navedenih dogodkih pri delu Direktiva 89/931/EEC, poleg nje pa še metodologija ESAW (European Statistic on Accidents at Work), ki zagotavlja primerljivost statističnih podatkov med državami članicami v okviru EU.
Kot že omenjeno, Zakon o varnosti in zdravju pri delu delodajalca tudi pooblašča, da zbira, obdeluje in posreduje delavčeve osebne podatke, ki so v tem zakonu posebej navedeni. To je potrebno zato, ker Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007) v prvi točki 8. člena določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, hkrati pa mora biti v zakonu določen namen zbiranja osebnih podatkov. Zakon o varstvu osebnih podatkov bo v prihodnje deležen korenitih popravkov, saj je s 25. 5. 2018 začela veljati že pred dvema letoma sprejeta Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) — Uredba GDPR, ki se uporablja neposredno in ki mnogo ostreje in natančneje določa pogoje za tiste, ki vodijo različne zbirke osebnih podatkov. Med osebne podatke seveda sodijo tudi vsi podatki o zdravju in poškodbah delavcev, ki se sicer zbirajo na podlagi zakonskega pooblastila.
Za vas smo tudi ustvarili vrhunski priročnik Zakon o varnosti in zdravju pri delu, katerega lahko kupite v naši spletni trgovini.