Covid ali ne, delodajalci lahko še vedno po enostavnem postopku odrejajo opravljanje drugega dela ali delo na drugem kraju zaradi izjemnih okoliščin (po 169. členu ZDR-1).
Pogodba o zaposlitvi za delo od doma ozrioma delo od doma je v osnovi urejeno v Zakonu o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/2013 s spremembami, v nadaljevanju: ZDR-1), in sicer v določbah od 68. do 72. člena, ki urejajo obveznosti delodajalca v zvezi z delom od doma.

Delo od doma: pravna osnova in ključni pogoji po ZDR-1
Pogodba o zaposlitvi za delo od doma oziroma kot delo na domu se skladno z 68. členom ZDR-1 šteje delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so izven delovnih prostorov delodajalca. Za delo na domu se šteje tudi delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije. S pogodbo o zaposlitvi se delodajalec in delavec lahko dogovorita, da bo delavec na domu opravljal delo, ki sodi v dejavnost delodajalca ali ki je potrebno za opravljanje dejavnosti delodajalca za celotno trajanje ali le del delovnega časa delavca, kot to določa tretji odstavek 68. člena ZDR-1. Pravice, obveznosti in pogoji, ki so odvisni od narave dela na domu, se uredijo med delodajalcem in delavcem s pogodbo o zaposlitvi, kot to določa drugi odstavek 69. člena ZDR-1.
Pogodba o zaposlitvi za delo na domu: ključne obveznosti in pravila
Institut dela na domu torej predpostavlja sklenitev pogodbe o zaposlitvi za delo na domu oz. mora sklenjenapogodba o zaposlitvi za delo od doma vsebovati in urejati možnost opravljanja dela na domu. V pogodbi o zaposlitvi je namreč treba urediti pravice, obveznosti in pogoje, ki so odvisni od narave dela na domu. Poleg tega zakon določa tudi druge obveznosti v zvezi z opravljanja dela od doma, med drugim tudi glede obveznosti plačila nadomestila za uporabo opreme, obveščanja inšpektorata za delo in zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu.
Glede na navedeno zgolj sklenitev dogovora oz. sporazuma za opravljanje dela na domu, ni ustrezna rešitev za omogočanje opravljanja dela na domu in ni skladna z veljavno delovnopravno zakonodajo. Ravno tako ne zadostuje zgolj sklenitev aneksa k pogodbi o zaposlitvi, temveč je z delavci treba skleniti novo pogodbo o zaposlitvi, kar izhaja iz drugega odstavka 49. člena ZDR-1.
Ureditev dela na domu v pogodbi o zaposlitvi in splošnih aktih delodajalca
Opravljanje dela na domu mora biti izhodiščno predvideno s samo pogodbo o zaposlitvi, ravno tako mora biti tudi nadomestilo za uporabo delavčevih sredstev dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi. Pri tem dodatno izpostavljamo, da se ostale pravice in obveznosti lahko nadrobneje uredijo s splošnim aktom delodajalca (pravilnikom), pogodba o zaposlitvi za delo od doma pa se nanj zgolj sklicuje. Primeroma navajamo, da v praksi delodajalci v pravilniku določijo predvsem pogoje za opravljanje dela na domu, število dni na teden, ko se delo opravlja na domu, način poročanja o delu, evidentiranje delovnega časa in dosegljivost delavca. Ravno tako ocenjujemo, da ima precejšen doprinos tudi vključitev navodil oz. napotkov glede informacijske varnosti in varstva osebnih podatkov v obravnavani pravilnik.
Pridružite se portalu e-Kadrovik – Vašemu osrednjemu stičišču za HR strokovnjake!
- Zbirka in komentarji delovnopravnih predpisov
- Strokovni napotki priznanih slovenskih strokovnjakov
- Uporabna kadrovska dokumentacija
- Up-to-date novice in trendi
- Takojšnji strokovni odgovori in obrazložitve
