Kaj morate vedeti, ko vas obišče davčni inšpektor?

Davčni inšpekcijski nadzor je eden izmed najbolj stresnih postopkov, s katerimi se lahko srečajo podjetja in samostojni podjetniki. Da bi se izognili neprijetnim presenečenjem, je ključno, da razumete, kako tak nadzor poteka, kakšne so vaše pravice in dolžnosti ter kako se nanj lahko pravočasno pripravite.

V tem prispevku pojasnjujemo najpogostejše vrste nadzorov, ki jih izvaja davčni inšpektor FURS, kako poteka inšpekcijski nadzor ter kaj pomeni dobra priprava – tako formalna kot vsebinska.

⚠️ Kaj storiti, ko prejmete obvestilo o DIN:

1. Preverite sklep o začetku nadzora
2. Organizirajte prostor za delo inšpektorja
3. Pripravite ključno dokumentacijo in knjige
4. Premislite o pisnih dokazilih za sporne transakcije
5. Določite osebo za komunikacijo ali pooblastite predstavnika
6. Poznajte roke za pripombe na zapisnike in postopke

✅ Ključna priporočila:

• Sodelujte aktivno – pasivnost vas lahko stane.
• Dokazujte sproti, ne šele v pritožbi.
• Razmislite o pooblaščencu, če ne poznate zakonodaje.
• Redno spremljajte stališča FURS, saj so pogosto javno dostopna.
• Preverite možnost samoprijave, če zaznate nepravilnosti pred začetkom nadzora.

Davčni inšpekcijski nadzor

Začetek davčnega inšpekcijskega nadzora

Davčni inšpekcijski nadzor obsega nadzor dveh ali več področij poslovanja oziroma nadzor enega ali več davkov za eno ali več obdobij.

Praviloma se prične z vročitvijo sklepa o začetku DIN. Davčni inšpektor lahko začne opravljati DIN po poteku osmih dni od vročitve sklepa. Postopek se lahko začne tudi brez izdaje sklepa v primeru,  če bi bil ogrožen namen DIN, in sicer s tem, ko davčni inšpektor pri zavezancu za davek opravi kakršno koli dejanje z namenom opravljanja DIN.

V sklepu je vključen podatek o obdobju, ki je predmet pregleda, kot tudi vrsta davkov, ki so predmet pregleda. V njem je vključeno tudi opozorilo o pravici sodelovanja zavezanca za davek pri inšpekcijskem pregledu in o pravnih posledicah oviranja davčnega inšpekcijskega nadzora. Zoper ta sklep se zavezanec ne more pritožiti.

Priprava na davčni inšpekcijski nadzor

Pred začetkom DIN (v 8-dnevnem roku za začetek) je smiselno razmisliti o optimalni izbiri prostora in pri tem upoštevati tudi razpoložljivost poslovnih knjig in listin, pogosto obvezno prisotnost oseb, zadolženih za dajanje informacij, in možnosti zagotavljanja primernega delovnega prostora, v katerem navzočnost inšpektorja ne bo preveč motila delovnega procesa in zaposlenih.

Poleg formalne priprave na inšpekcijski nadzor je pomembna tudi vsebinska (s pregledom ključnih in vrednostno pomembnih transakcij v povezavi z vrsto davčnega pregleda in obdobjem nadzora).

S pregledom poslovanja, s poudarkom na ključnih transakcijah, je mogoče oceniti tveganje drugačne naknadne davčne opredelitve in še pravočasno razmisliti o dokazih, ki bi inšpektorja lahko prepričali v pravilnost obdavčitve. Dokazno breme po določbah 76. člena ZDavP-2 nosi zavezanec, saj mora za svoje trditve v davčnem postopku predložiti dokaze.

Zavezanec svoje trditve v davčnem postopku dokazuje praviloma s pisno dokumentacijo ter poslovnimi knjigami in evidencami. Kadar pisne dokumentacije ni, je smiselno premisliti o možnosti predložitve drugih dokazov (npr. ogledi, pisne izjave, zaslišanje prič, izvedenska mnenja). Priporočljivo je tudi poiskati uradna, objavljena stališča davčnega organa glede enakovrstnih ali podobnih pravnih poslov.