Zaradi širjenja krožnega gospodarstva bodo naši računi za odvoz smeti v prihodnjih letih krepko višji. Napoved ni iz trte izvita. V nekaterih zahodnoevropskih državah, na primer v Belgiji, so stroški ravnanja z odpadki vse višji, smo slišali na nedavnem webinarju Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) o sistemu razširjene proizvajalčeve odgovornosti.
Kaj bo povzročilo rast cen? Razlogov je več, naštejmo dva. Prvič, evropska komisija zahteva, da v državah članicah reciklirajo vse večji delež odpadkov. V Sloveniji bomo morali zato predelati tudi velik del odpadkov, ki jih zdaj izvažamo v države nečlanice. Lani smo jih izvozili 200 tisoč ton, večinoma na Balkan in v Azijo, kar najbrž pomeni, da marsikatera slovenska smet konča v Tihem oceanu ali Drini. In drugič, količina odpadne plastike se povečuje tudi zaradi epidemije. Porabnikom je trajnost sicer vse bolj pomembna, vendar namenjajo zaradi COVID-19 vse več pozornosti higieni in varni hrani, kar pospešuje uporabo plastike, je pokazala nedavna globalna raziskava, ki so jo opravili pri McKinseyu.
Poglejmo dve posledici podražitve ravnanja z odpadki. Prva so nove poslovne priložnosti. Cene ravnanja z odpadki bodo namreč rasle tudi zato, ker v EU primanjkuje zmogljivosti za obdelavo in predelavo odpadkov. Industrija odpadkov se zato zdi mamljiva tarča za naložbe. Zelo verjetno bo takšne naložbe spodbujala tudi evropska komisija. Če torej iščete nove poslovne priložnosti, razmislite o naložbi v dejavnost, ki jo v Bruslju uvrščajo med krožno gospodarstvo.
Druga posledica podražitve je bolj zapletena. Na višino stroškov za smeti bodo vplivale tudi sheme za ravnanje z odpadki, nekaterim zdaj rečemo družbe za ravnanje z odpadno embalažo, DROE, po novem pa jih bomo imenovali organizacije. Takšne družbe poskrbijo za odpadke svojih strank, predvsem industrijskih podjetij in trgovcev. Eno od sporočil webinarja na GZS pa je bilo: podjetja, skrbno pretehtajte, ko boste izbirali DROE oziroma organizacijo. Pri izbiri ne upoštevajte samo trenutne cene ravnanja z odpadki, ampak celotno poslovno politiko organizacije, torej tudi njen predvideni vpliv na sistem ravnanja z odpadki v državi in s tem tudi ceno storitve v prihodnje. Skratka, vsi, ki dajejo embalažo na trg, sodelujejo pri oblikovanju cene storitev pospravljanja in predelave smeti v prihodnjih letih.
Spomnimo, da je lani ministrstvo za okolje namenilo 12 milijonov evrov za odvoz nepobrane odpadne embalaže, ki je ostala v skladiščih komunalnih podjetij zaradi neurejenega sistema ravnanja z odpadki. Strošek smo dejansko plačali davkoplačevalci, morda ga bomo plačevali še kakšno leto ali dve, prav dolgo pa tako ne bo šlo. To pomeni, da bo strošek prek mehanizma podaljšane proizvajalčeve odgovornosti prenesen na podjetja in trgovce, ki dajejo embalažo na trg. Razlog več, da naj takšna podjetja sodelujejo pri izdelavi racionalnega sistema ravnanja z odpadno embalažo.
Vir: Finance, priloga Okolje in Energija