Države so v zadnjih letih začele prehod z linearnega gospodarstva, zavedajoč se vpliva, ki ga ta ima na okolje in obstoječo podnebno krizo, s katero se spopadamo. Cilj je krožno, regenerativno gospodarstvo, ki uspeva znotraj planetarnih meja in pozitivno vpliva na razvoj družbe enakih možnosti in vključenosti za vse ter na njeno raznolikost. Prizadevanja uvajanja krožnega poslovanja praviloma potekajo znotraj silosov, oddelkov, ter večinoma po ustaljenih procesih in načinih poslovanja. To pomeni, da se majhni, nepovezani korak odvijajo le znotraj posameznih področij, kar za doseganje zastavljenega cilja ne bo zadostovalo. Potrebne so strukturne spremembe, ki se morajo zgoditi povezano in na vseh relevantnih področjih hkrati.

Sistemski pristop, ki lahko torej edini zagotovi dovolj hiter in učinkovit prehod, pa bo mogoč le, če bomo uspeli pogledati izven ustaljenih okvirjev ter k iskanju rešitev pristopiti na povsem nov, inovativen način. Slednjega predstavlja metodologija Deep Demonstration (slovenski model sistemskega prehoda), ki so jo razvili v skupnosti znanja in inovacij o podnebju, imenovani EIT Climate-KIC, ki deluje znotraj Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (European Institute for Innovation and Technology, EIT).

EIT Climate-KIC je v sodelovanju z EIT skupnost znanja in inovacij za področje surovin (EIT Raw Materials), Skupnim raziskovalnim središčem (JRC) Evropske Komisije ter slovenskimi ministrstvi, pristojnimi za področja, ki lahko največ prispevajo k razogljičenju in krožnemu prehodu (Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za finance) v letih od 2018 do 2020 snovala strateški načrt sistemskega prehoda v krožno, regenerativno, nizkoogljično gospodarstvo. Več informacij o modelu sistemskega prehoda v krožno, regenerativno in nizkoogljično gospodarstvo v Sloveniji je v priloženi brošuri.

Snovanje strateškega načrta je v Sloveniji je koordiniralo Ministrstvo za okolje in prostor.

Strateški načrt temelji na metodologiji sistemskega inoviranja, njegova izvedba pa bo prispevala k doseganju podnebnih ciljev ter podpori razogljičenja Slovenije skladno s slovenskimi strateškimi dokumenti: Strategijo razvoja Slovenije 2030, Nacionalnim programom varstva okolja za obdobje 2020-2030, Slovensko industrijsko strategijo 2021-2030, Celovitim nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom Republike Slovenije, Dolgoročno podnebno strategijo Slovenije do leta 2050 ter dokumenti kmetijske in gozdarske politike. Izvedba projekta bo podprla tudi doseganje ciljev in izvedbo aktivnosti, predvidenih v slovenskem Načrtu za okrevanje in odpornost.

Model sistemskega inoviranja je novejši razvojno-inovacijski model za naslavljanje kompleksnih izzivov, pri katerih so potrebne sistemske spremembe, in je zasnovan na sodobnih dognanjih o trajnostnih prehodih. Model temelji na naslednjih ključnih značilnostih:

• vključuje vse deležnike krožnega gospodarstva, to je deležnike na področjih izobraževanja in raziskovanja, deležnike v gospodarskih panogah in deležnike načrtovanja in izvajanja politik na lokalni in državni ravni,
• predvideva oblikovanje sistemskih rešitev, ki bodo omogočila proces razogljičenja družbenoekonomskega sistema Slovenije po načelih krožnega gospodarstva,
• predvideva vzpostavitev partnerstev med deležniki, ki je ključno za oblikovanje krožnega, regenerativnega in nizkoogljičnega gospodarstva in družbe,
• povezuje in nadgrajuje dognanja obstoječih programov in projektov,
• prinaša nova znanja in jih ohranja v domačem okolju.

Model sistemskega inoviranja je zasnovan na metodologiji, ki ciklično obsega štiri faze:

1. oblikovanje namena in cilja: v tej fazi poteka prepoznavanje potreb, namena in želenega ciljnega stanja, 
2. določitev okvira: v tej fazi poteka priprava strategije, ki obsega analizo stanja in prepoznavanje področij, kjer sistemske inovacije lahko spodbudijo njihovo preobrazbo,
3. orkestriranje portfelja: ta faza je jedro sistemskega inoviranja, saj gre za usklajeno in celovito spodbujanje iskanja inovativnih rešitev, povezovanje avtorjev inovacij, vzpostavljanje pretoka znanja, ustvarjanje sinergij in nadgrajevanje spoznanj,
4. platforma znanja: je ciljna faza procesa, ki pripelje do oblikovanja skupne platforme znanja, dognanj in izkušenj, iz katere črpajo vsi deležniki in odločevalcem služi kot osnova za načrtovanje in izvajanje politik in sprejemanje odločitev. Platforma znanja je dinamičen mehanizem, saj temelji na stalnem učenju iz dognanj in izkušenj, vezanih na portfelj inovativnih rešitev, ter na vzpostavitev povratnih zank učenja za večji učinek.

Slovenija je v letih 2018 – 2020 izvedla prvi cikel 1. in 2. faze modela, ko je potekal proces prepoznavanja ciljev in potreb za prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo, ki mu je sledil prvi cikel oblikovanja programov na prednostnih področjih, relevantnih za uvajanje načel krožnega gospodarstva in ki je privedel do prvega cikla programov Celovitega strateškega projekta razogljičenja Slovenije preko prehoda na krožno gospodarstvo.

Zelena luč za naslednjo fazo

Vlada Republike Slovenije je novembra 2021 sprejela Načrt izvedbe Celovitega strateškega projekta razogljičenja Slovenije preko prehoda na krožno gospodarstvo, ki ga sestavljajo aktivnosti 14 programov (več informacij v brošuri).   

Nosilci izvedbe projekta so slovenska ministrstva, in sicer vsako za aktivnosti programov, ki vsebinsko sodijo v njihove pristojnosti. Služba Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko bo delovala kot koordinator izvedbe, da bo ta izveden na celovit in usklajen način.  

Ključna za izvedbeno fazo je tudi strokovna podpora EIT Climate KIC, ki je zagotovljena na podlagi pogodbe o sodelovanju med MOP in EIT Climate KIC. V EIT Climate-KIC so prepričani, da sodelovanje odpira vrata vsega potenciala, ki ga ima Slovenija za prehod v krožno gospodarstvo. »Sodelovanje je pomembna zaveza za razogljičenje Slovenije. V EIT  Climate-KIC se zavedamo, da se bodo prednosti zadanega projekta po metodologiji Deep Demonstration lahko realizirale le, če se bodo v projekt aktivno vključili vsi deležniki; torej lokalne skupnosti, podjetja in oblikovalci politik,« poudarja Bart Stegeman, ki s strani EIT CLimate-KIC vodi orkestracijo slovenskega prehoda v krožno gospodarstvo. »Ključna prednost metodologije Deep Demonstration je v tem, da gradi na obstoječih znanjih, rešitvah, vpogledih in z medsektorskim povezovanjem vseh deležnikov na vseh ravneh (lokalni, regijski, nacionalni) vzpostavlja novo delovno okolje za razvoj novih znanj, inovacij, tehničnih rešitev, vpogledov, politik. Temu po metodologiji Deep Demonstration pravimo orkestracija portfelja, faza, v katero sedaj vstopa tudi Slovenija,« pojasnjuje Stegeman. V proces orkestracije portfelja se lahko vključi vsak deležnik, ki stremi k, razvija ali že posluje po načelih krožnega gospodarstva, naj si bo to zagonsko podjetje, malo in srednje veliko podjetje, veliko podjetje, lokalna uprava, znanstvena institucija, izobraževalna ustanova, lokalna pobuda in nevladna organizacija. Cilj je združiti in povezovati vsa znanja in izkušnje v nove, uspešne sistemske zgodbe.

Ključno je povezovanje, pravijo deležniki

Vključevanje deležnikov v projekt bo potekalo v vseh nadaljnjih letih njegove izvedbe, vse do leta 2025, in sicer skozi različne aktivnosti. Prva izmed njih, spletna delavnica z naslovom Krožne sinergije, se je že odvila, na njej pa so sodelovali predstavniki ključnih regionalnih institucij, ki že snujejo in izvajajo projekte prehoda v krožno gospodarstvo. Udeleženci delavnice so v aktivnem, interaktivnem delu delili primere dobrih praks in dosedanje izkušnje ter izpostavili ključne izzive in ovire Slovenije. Zedinili so se, da je med ključnimi potreba po povezovanju, deljenju dobrih praks, skupnem reševanju izzivov, da potrebujemo stičišče, v katerem se vsa znanja in izkušnje pretekajo med deležniki, pozdravili pa so tudi pobude za delavnice tovrstnega interaktivnega tipa.

Vse izpostavljene potrebe oz. izzive nagovarja tudi metodologija sistemskega inoviranja, ki temelji na prav takih procesih in aktivnostih: spodbujanju povezovanja tako na lokalnem kot regijskem in nacionalnem nivoju, spodbuja vzpostavljanje partnerstev za razvoj inovativnih rešitev (tako tehnoloških kot dognanj, vpogledov, procesov), vključuje vse deležnike krožnega gospodarstva (tj. deležnike na področjih izobraževanja in raziskovanja, deležnike v gospodarskih panogah in deležnike načrtovanja in izvajanja politik na lokalni in državni ravni), povezuje in nadgrajuje dognanja obstoječih programov in projektov ter prinaša nova znanja, ki jih ohranja v domačem okolju.

Nadaljnji koraki

Metodologija sistemskega inoviranja in z njo projekt sistemskega prehoda temelji na ustvarjanju tako imenovanega »živega laboratorija«, v katerem s ciljem oblikovanja rešitev za sistemski prehod v krožno gospodarstvo vedno znova nastajajo novi vpogledi in rešitve, sam proces njihovega ustvarjanja pa se z namenom iskanja še učinkovitejše rešitve lahko vedno znova vrne na začetek. V procesu se preskuša ustreznost in učinkovitost posameznih ukrepov, vzvodov sprememb ter ugotavlja, kaj je potrebno za preobrazbo celotnega sistema.

Zato bo živa tudi izvedba Celovitega strateškega projekta razogljičenja Slovenije preko prehoda na krožno gospodarstvo. in sicer z načrtovanjem aktivnosti v krajših časovnih ciklih, s sprotnim prilagajanjem in optimiziranjem tako imenovane orkestracije portfelja, faze sistemskega inoviranja, v kateri se usklajeno in celovito spodbuja iskanje inovativnih rešitev, povezovanje avtorjev inovacij, vzpostavljanje pretoka znanja, usposabljanja domačih strokovnjakov.

V prvem, začetnem delu, ki bo trajal do junija 2022, bodo izvedene aktivnosti:

• za krepitev sposobnosti deležnikov pri oblikovanju in izvajanju politik izobraževalnega, raziskovalnega in inovacijskega sistema, sistema lokalnega in regionalnega razvojnega načrtovanja, sistema spodbujanja podjetništva, razvoja zagonskih podjetij in drugih podpornih mehanizmov za gospodarske subjekte, prehranskega, gozdarskega, mobilnostnega in graditvenega sistema,
• podpore gospodarskim subjektom pri uvajanju inovativnih krožnih poslovnih modelov in produktov, ki bodo namenjene zagonskim podjetjem, malim in srednjim podjetjem, gospodarskim subjektom ključnih investicijskih področjih in verig vrednosti: gozd in les, grajeno okolje, mobilnost, predelovalne industrije in prehranski sistemi,
• na drugih izbranih področjih: spremljanje in ocenjevanje krožnega napredka, uvajanje načel krožnosti v sistem javnih naročil, celostno načrtovanje politik z uporabo mehanizma »laboratorij tranzicijskih politik«,
• za vzpostavitev slovenskega stičišča za krožno gospodarstvo oziroma za pametni in krožni prehod, ki je pomemben steber sistemskega inoviranja in kjer je v začetni fazi načrtovano virtualno stičišče za krožno gospodarstvo, ki bo povezalo slovenske deležnike in delovalo tudi kot regionalno stičišče sodelovanja s sosednjimi državami.

V začetnem delu bo izvedena tudi revizija programov prehoda in izdelan podroben izvedbeni načrt do 2025.

Model sistemskega inoviranja je izziv in priložnost

Izvedba Celovitega strateškega projekta razogljičenja Slovenije preko prehoda na krožno gospodarstvo na podlagi modela sistemskega inoviranja je izziv in priložnost za Slovenijo, da na bolj učinkovit in družbeno pravičen način stopa po poti razogljičenja.

Največji dosežek projekta bo, če bomo nauke in dognanja, vključno s sistemskim načrtovanjem politik in dejavnosti ter pametnim sodelovanjem in delovanjem prav vseh deležnikov prenesti v življenje. To bo ključno prispevalo k bolj učinkovitemu razvoju inovativnih rešitev in načrtovanju politik ter tudi k bolj učinkoviti rabi sredstev različnih virov za zeleni prehod in razogljičenje.

Več informacij:

• podrobnejše informacije o sistemskem inoviranju prehoda v krožno, regenerativno, brezogljično gospodarstvo v Sloveniji so na voljo v priloženem predstavitvenem letaku;
• več informacij o metodologiji Deep Demonstration in izvedbah drugod po svetu lahko najdete na spletu KIC;
• za dodatna pojasnila in informacije se obrnite na:
  • Jasmina Karba, Ministrstvo za okolje in prostor, [email protected], tel.: 01 478 7248,
  • Bart Stegeman, Slovenian Orchestrator- Circular Economy and Value Chains Transformation, [email protected], tel.: 041 312 768.

Vir: MOP

Dodaj članek med moje vsebine