Stranski proizvod ali odpadek

15. 3. 2021 10. 10. 2022 Polonca Poljanec Perič

Trenutno dokazujete stranski proizvod z izpolnjevanjem naslednjih pogojev :

nadaljnja uporaba ostanka proizvodnje je zagotovljena in ne zgolj mogoča,
ostanek proizvodnje se lahko neposredno uporabi brez kakršne koli nadaljnje obdelave, razen običajnih industrijskih postopkov,
ostanek proizvodnje se proizvaja kot sestavni del proizvodnega procesa in
ostanek proizvodnje izpolnjuje zahteve, določene za njegovo uporabo s predpisi, ki urejajo proizvode, varstvo okolja in varovanje človekovega zdravja, njegova nadaljnja uporaba pa ne bo škodljivo vplivala na okolje in človekovo zdravje,

Pri čemer je problematična predvsem 4. točka, saj morajo biti izpolnjene zahteve in predpisani pogoji za dajanje proizvoda na trg iz :

predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov, in predpisov, ki urejajo tehnične zahteve za proizvode in gradbene proizvode, če zahteve iz teh predpisov za ta ostanek proizvodnje veljajo,
predpisov, ki urejajo varstvo okolja in varovanje človekovega zdravja, ter
Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L št. 396 z dne 30. 12. 2006, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2015/830 z dne 28. maja 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) (UL L št. 132 z dne 29. 5. 2015, str. 8), če zahteve iz nje veljajo za ta ostanek proizvodnje.

Primer :

ŽLINDRA IN SADRA IZ PROIZVODNJE ŽELEZA IN JEKLA

Tako žlindra kot tudi sadra imata veliko možnosti, da se ju obravnava kot stranski proizvod. V kolikor žlindre oz. sadre niso odpadek, ampak stranski proizvod, ki se ga da na trg, morajo izpolnjevati zahteve Uredbe REACH, torej morajo biti registrirane za določen namen uporabe. To je obveznost njihovega proizvajalca. Če so na primer namenjene za uporabo v gradbeništvu, pa morajo izpolnjevati tudi zahteve, ki izhajajo iz zakonodaje o gradbenih proizvodih. Če torej slovenski imetniki oz. proizvajalci izvedejo registracijo po REACH (npr. Acroni je registriral svoje žlindre za namene uporabe v cestogradnji, proizvodnji cementa …) in pridobijo slovenska tehnična soglasja v skladu z zakonodajo o gradbenih proizvodih, je del pogojev za obravnavo žlindre oz. sadre kot stranski proizvod že izpolnjen. Zagotovljen pa mora biti tudi trg za zanesljivo uporabo. V kolikor tega ni, se material šteje kot odpadek.

Žlindra plavžne peči se proizvaja vzporedno z vročim železom v plavžni peči. Proizvodni postopek železa je prilagojen za zagotavljanje, da ima žlindra predpisane tehnične kakovosti. Tehnična izbira je narejena na začetku proizvodnega postopka, ki določa vrsto proizvedene žlindre. Poleg tega je uporaba žlindre zanesljiva v številnih jasno opredeljenih končnih uporabah in povpraševanje je veliko. Žlindra plavžne peči se lahko uporabi neposredno na koncu proizvodnega postopka, brez nadaljnje obdelave, ki ni sestavni del tega proizvodnega postopka (kot je drobljenje do ustrezne velikosti delca). Zato se lahko za ta material šteje, da ne sodi v opredelitev odpadkov. Nasprotno je razžvepljana žlindra proizvedena zaradi potrebe po odstranjevanju žvepla pred predelavo železa v jeklo. Nastala žlindra je bogata z žveplom, se ne more uporabiti ali reciklirati v metalurškem krogu in se zato ponavadi odlaga na deponijah. Druga vrsta primera je prah, pridobljen iz proizvodnega postopka jekla pri čiščenju zraka znotraj obrata. Ta se med postopkom ekstrakcije ujame v filtrih. Te filtre se lahko čisti ter kovinsko vsebino s postopkom recikliranja vrne v gospodarski cikel. Ta ostanka proizvodnje sta zato od točke proizvodnje z železno vsebino, pridobljeno iz filtrov, odpadka in prenehata biti odpadka, ko sta enkrat reciklirana.

Polonca Poljanec PeričPolonca Poljanec Perič je univerzitetna diplomirana inženirka kemije. 17 let je kot inšpektorica za okolje na Inšpektoratu RS za okolje opravljala inšpekcijski nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov ter drugih okoljevarstvenih, naravovarstvenih in vodovarstvenih predpisov. Ima izkušnje s področja ravnanja z odpadki in čezmejnega pošiljanja odpadkov, urejanjem voda, industrijskega onesnaževanja in tveganja za okolje. Pristojna je bila tudi za nadzor nad hrupom, kakovostjo zraka, elektromagnetnim sevanjem, svetlobnim onesnaževanjem in nad napravami, ki lahko povzročajo onesnaževanje večjega obsega (IED napravami). Je direktorica podjetja Environ, ki opravlja dejavnost svetovanja s področja varstva okolja. Strankam nudi pomoč pri pridobivanju okoljevarstvenih dovoljenj in soglasij, opravlja ocene stanja v podjetjih in ugotavlja skladnost z zakonodajo in predlaga rešitve, jih pripravlja na pregled inšpektorja za okolje, izdeluje načrte gospodarjenja z odpadki, evidence, poslovnike in obratovalne dnevnike, vzpostavlja sisteme ravnanja z odpadki, optimizira stroške, … Svoje znanje predaja tudi na različnih izobraževanjih in delavnicah z različnih področij varstva okolja.

Prejšnja vsebina

Kdo je zavezanec za poročanje o količini embalaže?

Naslednja vsebina

Letno poročanje o odpadkih ter gradbeni odpadki

Dodaj odgovor