Temeljni predpis s področja šolske prehrane je Zakon o šolski prehrani, ki ureja organizacijo šolske prehrane za učence, njihovo pravico do subvencije za šolsko prehrano ter nadzor nad izvajanjem tega zakona.

Sistem šolske prehrane v Sloveniji je zagotovo eno od področij, ki nam ga zavidajo številne države, še posebno na predšolski in osnovnošolski ravni vzgoje in izobraževanja, ter zagotovo ena skrb manj za vse starše, saj je prehrana ne samo organizirana in jim ni treba pripravljati obrokov za čas pouka, ampak je tudi raznovrstna in kakovostna ter temelji na načelih zdrave in uravnotežene prehrane.

Skrb za ustrezno šolsko prehrano otrok in mladostnikov ima pri nas dolgo tradicijo. Za to, da se je v Sloveniji razvil organiziran sistem šolske prehrane, so zaslužne predvsem učiteljice gospodinjstva. Te so v začetku 50 let v šolskih okoljih izvajale številne aktivnosti, ki so privedle do nastanka tako imenovanih mlečnih šolskih kuhinj. V njih so najprej pripravljali malice predvsem za socialno šibkejše in slabotnejše učence. Za malico so učenci dobili skodelico toplega mleka, kos kruha namazanega z margarino ali s koščkom sira. Mleko je bilo vedno sladkano. Šolske mlečne kuhinje so se s časoma spreminjale, tako da so v 70 letih poleg malice za vse učence začeli ponujati tudi kosilo.[1]

Zakon o šolski prehrani

Veljavni Zakon o šolski prehrani je letos praznoval deseto obletnico, saj je bil sprejet leta (Uradni list RS, št. 3/13, z dne 11. 1. 2013) in bil v letih 2014 in 2016 v manjšem obsegu modificiran (Uradni list RS, št. 46/14, z dne 23. 6. 2014 in Uradni list RS, št. 46/16 z dne 30. 6. 2016).

Letošnje vsebinske spremembe Zakona o šolski prehrani (Uradni list RS, št. 76/23,z dne 12. 7. 2023) posegajo pretežno na štiri področja, ki bodo kasneje v prispevku tudi predstavljena in poudarjena:

– dolžnost osnovnih šol, da v okviru dejavnosti javne službe obvezno organizira tudi šolska kosila (od 1. 9. 2027), – širitev kroga upravičencev subvencije kosil (od 1. 9. 2023), – obveznost organizacije dietne malice oziroma kosila (od 1. 9. 2027) in – pravna podlaga za izvedbo pilotnega projekta osrednjih šolskih kuhinj, ki bi za več – vzgojno-izobraževalnih zavodov pripravljala šolsko prehrano (od 27. 7. 2023).

Zakon o šolski prehrani (v nadaljevanju: zakon) ureja organizacijo šolske prehrane za učence in dijake, pravico učencev in dijakov do subvencije za šolsko prehrano ter nadzor nad izvajanjem tega zakona.

Cilji zakona so, da se ob upoštevanju načel trajnostne potrošnje zagotavlja kakovostna šolska prehrana, s katero se vpliva na optimalni razvoj učencev in dijakov, na razvijanje zavesti o zdravi prehrani in kulturi prehranjevanja, na vzgajanje in izobraževanje za odgovoren odnos do sebe, svojega zdravja in okolja ter omogoči učencem in dijakom dostopnost do zdrave šolske prehrane, učencem in dijakom iz socialno manj vzpodbudnih okolij pa se zagotavljajo enake možnosti pri doseganju navedenih ciljev.

Zakon se uporablja za osnovne in srednje šole, tudi tiste, ki v okviru zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami izvajajo posebni program vzgoje in izobraževanja in prilagojene izobraževalne programe z nižjim ali enakovrednim izobrazbenim standardom.

Zakon se v delu smiselno uporablja za vrtce, domove za učence, dijaške domove ter v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti (upoštevajo se smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, sprejete na Strokovnem svetu Republike Slovenije za splošno izobraževanje, prepoved namestitve prodajnih avtomatov za distribucijo hrane in pijače, notranje in strokovno spremljanje v skladu z določbama 19. in 20. člena zakona), medtem ko se zakon ne uporablja za udeležence v programih izobraževanja odraslih.

Obveznosti šole pri organizaciji šolske prehrane

Šolsko prehrano organizirajo šole tako, da izvedejo nabavo živil, pripravo, razdeljevanje obrokov, vodijo potrebne evidence, izvajajo vzgojno-izobraževalne dejavnosti, povezane s prehrano in drugo. Šola lahko nabavo, pripravo ter razdeljevanje obrokov s pogodbo prenese na drug vzgojno-izobraževalni zavod. Vzgojno-izobraževalni zavod, ki prevzame izvajanje navedenega dela dejavnosti šolske prehrane, je to dolžan izvajati pod pogoji in na način, določen s tem zakonom. Izjemoma lahko šola nabavo, pripravo in razdeljevanje obrokov s pogodbo prenese na zunanjega izvajalca po določbah zakona, ki ureja javno naročanje. Pred uvedbo postopka za izbiro zunanjega izvajalca mora šola pridobiti soglasje sveta šole. Zunanji izvajalci so lahko osebe javnega prava, ki ne opravljajo vzgojno-izobraževalne dejavnosti, ali osebe zasebnega prava.

Zaradi uvedbe brezplačnih kosil od 1. 9. 2027 bo ministrstvo za vzgojo in izobraževanje do 27. 10. 2023 objavilo javni razpis za izvedbo pilotnega projekta osrednje šolske kuhinje glede možnosti uvedbe sodobnejšega načina priprave hrane za več vzgojno-izobraževalnih zavodov. Osrednja šolska kuhinja se mora organizirati v okviru javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda. Sredstva za izvedbo pilotnega projekta se bodo zagotovila iz državnega proračuna in proračuna lokalne skupnosti.

Šola opredeli vzgojno-izobraževalne dejavnosti, povezane s prehrano, in dejavnosti, s katerimi bo vzpodbujala zdravo prehranjevanje in kulturo prehranjevanja, v letnem delovnem načrtu. Ravnatelj lahko imenuje skupino za prehrano, ki daje mnenja in predloge glede šolske prehrane.

Šola z internimi pravili šolske prehrane določi natančnejše postopke, ki zagotavljajo evidentiranje, nadzor nad koriščenjem obrokov, določi čas in način odjave posameznega obroka, ravnanje z neprevzetimi obroki ter načine seznanitve učencev oziroma dijakov in staršev. Če na šoli deluje skupina za prehrano, se s pravili šolske prehrane določi njeno sestavo, število članov in mandat. Predlog pravil šolske prehrane pripravi ravnatelj in ga obravnavajo svet staršev, učiteljski zbor ter učenci oziroma dijaki. Pravila sprejme svet šole. Pravila šolske prehrane so lahko sestavni del obstoječih šolskih pravil.

Šola seznani učence oziroma dijake in starše o organizaciji šolske prehrane, pravilih šolske prehrane, njihovih obveznostih, subvencioniranju malice oziroma kosila ter o načinu uveljavljanja subvencije najkasneje do začetka šolskega leta na način, ki ga določi v pravilih šolske prehrane.

Neprevzete obroke, to je obroke, ki v predvidenem času niso prevzeti, šola brezplačno odstopi drugim učencem oziroma dijakom, lahko pa tudi humanitarnim organizacijam, ki so vpisane v razvid humanitarnih organizacij.

Na območju šole in vzgojno-izobraževalnih zavodov ter na površini, ki sodi v njihov prostor, ne smejo biti nameščeni prodajni avtomati za distribucijo hrane in pijače, razen v zbornicah oziroma prostorih, ki so namenjeni izključno zaposlenim na šoli oziroma vzgojno-izobraževalnih zavodih, so izjemoma lahko nameščeni prodajni avtomati za distribucijo toplih napitkov (ne pa tudi hrane).

Strokovne podlage in spremljanje

Pri organizaciji šolske prehrane se bodo morale od 1. 9. 2023 upoštevati nove Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, ki vsebujejo:

• cilje, načela in vzgojno-izobraževalne dejavnosti, povezane s šolsko prehrano, ter
• strokovne usmeritve in navodila, ki opredeljujejo merila za izbor živil, načrtovanje sestave, količinske normative in način priprave šolske prehrane ter časovni okvir za njeno izvedbo, ki jih določi javni zdravstveni zavod, pooblaščen od ministrstva, pristojnega za zdravje.

Zelo pomembno vlogo pri zagotavljanju pravice učencev do zdrave in uravnotežene šolske prehrane ima na šoli organizator šolske prehrane, ki opravlja zelo odgovorno in zahtevno delo z organizacijskega, strokovnega in ekonomskega stališča. Da bo organizacija prehrane potekala skladno s temeljnimi načeli šolske prehrane, so njegove temeljne naloge, da skrbi za ustrezno organizacijo prehrane na šoli, načrtuje dnevno prehrano učencev, pri tem pa upošteva fiziološke prehranske potrebe glede energijske in hranilne vrednosti in sestavlja jedilnike, v katere vključi vse elemente zdrave prehrane.

Šola med šolskim letom vsaj enkrat preveri stopnjo zadovoljstva učencev oziroma dijakov in staršev s šolsko prehrano in z dejavnostmi, s katerimi šola vzpodbuja zdravo prehranjevanje in kulturo prehranjevanja (notranje spremljanje).

S strokovnim spremljanjem se ugotavlja skladnost šolske prehrane s strokovnimi usmeritvami in zagotavlja svetovanje šolam. Strokovno spremljanje načrtuje in izvaja javni zdravstveni zavod, ki opravlja dejavnost javnega zdravja, v skladu s predpisi, ki urejajo dejavnost javnega zdravja. Strokovno spremljanje na posameznem vzgojno-izobraževalnem zavodu izvede tudi na pobudo Inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo in šport.

Vrste obrokov šolske prehrane

Šolska prehrana po Zakonu o šolski prehrani pomeni organizirano prehrano učencev in dijakov v dneh, ko poteka pouk v skladu s šolskim koledarjem.

Šolska prehrana obsega zajtrk, malico, kosilo in popoldansko malico.

Osnovna in srednja šola za vse učence oziroma dijake v okviru dejavnosti javne službe obvezno organizira malico, od 1. 9. 2027 pa bodo morale osnovne šole v skladu z zadnjo novelo Zakona o šolski prehrani obvezno organizirati tudi kosila za učence. Kot dodatno ponudbo bo odtlej lahko osnovna šola organizirala tudi zajtrk in popoldansko malico (do 31. 8. 2027 sodi med dodatno ponudbo šolske prehrane tudi kosilo), medtem pri srednji šoli ne bo sprememb, kar pomeni, da med dodatno ponudbo sodijo zajtrk, kosilo in popoldanska malica.

Dietni obroki

Do zadnje novele Zakona o šolski prehrani je veljalo, da šola dietne obroke organizira v okviru dodatne ponudbe, v skladu s svojimi zmožnostmi, od 1. 9. 2027 pa bo morala šola za učence in dijake, ki predložijo zdravniško potrdilo o medicinsko predpisani dieti, organizirati dietno malico oziroma kosilo. Dietne obroke v okviru dodatne ponudbe organizira šola v skladu s svojimi zmožnostmi (osnovna šola torej pri zajtrku in popoldanski malici, srednja šola pa tudi v primeru kosila).

Tovrstne dietne obroke organizira šola v okviru dodatne ponudbe, v skladu s svojimi zmožnostmi, kar pomeni, da šola ni dolžna vsem učencem zagotavljati prilagojenih dietnih obrokov, saj šolo omejujejo kadrovski, materialni, organizacijski in finančni pogoji dela. Velikost in oprema šolskih kuhinj večinoma ni prilagojena zahtevam posebne priprave nekaterih živil, tudi njihova hramba lahko predstavlja težavo, delavci v šolski kuhinji pa tudi nimajo dovolj znanja za pripravo čisto vseh vrst dietne prehrane.

Vloge staršev za uveljavitev pravice do dietne prehrane iz leta v leto naraščajo, pri čemer svoje zahteve utemeljujejo s sklicevanjem na različna mnenja in potrdila ter tudi lastna opažanja. Šole so bile v stiski, katerim vlogam ugoditi in katerim ne, zato so bila leta 2018 sprejeta Priporočila za medicinsko indicirane diete.[2]

Iz teh priporočil izhaja, da šole niso dolžne zagotavljati medicinsko neutemeljenih diet, kot so npr. diete na podlagi priporočil alternativnih zdravilcev (bioresonanca, homeopatija itn.), določanja specifičnih IgG, verskih in drugih osebnih prepričanj staršev (vegetarijanska, veganska dieta) ter diet, kot npr. 'dieta brez konzervansov' in podobno. Medicinsko indicirana dieta mora biti opredeljena v skladu s katalogom diet, kot ga opredeljujeta Pediatrična klinika UKC Ljubljana in Klinika za pediatrijo UKC Maribor. Medicinsko indicirano dieto za otroka praviloma predpiše specialist pediater, ki izda potrdilo o medicinsko indicirani dieti za otroka. Potrdilo lahko velja:

• trajno (npr. pri boleznih, kot je celiakija) – potrdila ni treba obnavljati,
• začasno (npr. pri alergiji na kravje mleko ali jajce) – potrdilo je treba obnavljati vsaj enkrat letno,
• do pregleda pri specialistu z dodatnimi znanji iz ustreznega področja – potrdilo velja največ 6 mesecev.

Iz strokovnega poročila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) za leto 2018[2] izhaja, da šole s pripravo dietnih obrokov nimajo večjih težav in da jih večinoma zagotavljajo. Večje težave imajo šole le pri nabavi nekaterih dietnih živil ter z nezaupanjem staršev. Manjše težave imajo z zavračanjem hrane s strani otrok, kadrovske in finančne stiske, slabe komunikacije s starši, pomanjkanja izobraževanja za kuhinjsko osebje in doseganja pestrosti obrokov. Šole navajajo tudi pogosto nejasno opredelitev diet v zdravniških potrdilih, kar otežuje izvajanje teh v šoli, ter pojavljanje diet, ki niso medicinko utemeljene.

Ponovno pa je treba poudariti, da četudi ima učenec potrdilo zdravnika o medicinsko indicirani dieti, šola glede na trenutno veljavno zakonodajo (do 31. 8. 2027) ni dolžna prilagoditi obrokov šolske prehrane. Šole se potrudijo in prilagodijo šolske obroke, kolikor se le da, kot vselej pa so praviloma finance tiste, ki vplivajo na odločitev šole.

Vegetarijanski/veganski obroki

Šola lahko organizira tudi druge oblike šolske prehrane v okviru možnosti in v dogovoru s starši, tako da se učencu zagotovi prehrana v okviru cene prehrane in količine obroka. Med druge oblike šolske prehrane sodijo tudi vegetarijanski/veganski obroki, ki jih starši sicer lahko uveljavljajo za svoje otroke, vendar njihovim zahtevam šola ni dolžna slediti in ugoditi. Šolo pri upoštevanju želja staršev po pripravi vegetarijanskih/veganskih obrokov omejujejo kadrovski, organizacijski in finančni pogoji dela, kot so določeni s predpisi. Poleg tega je vegetarijanstvo/veganstvo življenjski slog ali izbira, ne osebna okoliščina.

Varuh človekovih pravic je nekajkrat obravnaval problem zagotavljanja ustrezne vegetarijanske prehrane v šolah. Starši so izhajali iz prepričanja, da gre za pravico otroka, šole pa so se spraševale, kje so meje upoštevanja želja staršev, kadar izvirajo iz njihovih prepričanj in vrednot, ter do kod dodatno finančno obremeniti šolo.

Varuh človekovih pravic je v svojem mnenju: Zagotavljanje vegetarijanske prehrane v šolah, z dne 12. 7. 2017, podal stališče, da »način oziroma vrsta prehrane ni človekova pravica, ki bi jo bilo mogoče uveljavljati tudi po sodni poti, temveč njegova prosta izbira, ki jo morajo vsi drugi spoštovati tako, da ga ne prisiljujejo v nekaj, kar osebno zavrača. Ni pa dolžnost javnih zavodov in drugih družbenih subjektov zagotavljati posebne prehrane posameznikom glede na njihove želje, prepričanje in podobne osebne okoliščine. Njihova dolžnost je omejena na spoštovanje posameznikovih odločitev in njegove pravice do izbire in do drugačnosti. Šele v primeru, da bi zaposleni v šoli vztrajali in silili otroka, da poje tudi hrano mesnega izvora, bi takšno ravnanje ocenili za kršitev človekovih pravic. Če se to ne dogaja, pa ni podlage za ugotovitev, da gre za kršenje pravic. Kljub povedanemu pa ob obiskih vzgojno-izobraževalnih institucij priporočimo vodstvu, da pri pripravi jedilnikov upošteva želje staršev, če je le mogoče. Če se le dá, naj šola v duhu dobrega sodelovanja s starši ter spoštovanja pravice do izbire posameznika, obroke hrane za učence vegetarijance ustrezno prilagodi«.

Prilagojeni šolski obroki zaradi verske pripadnosti

Tudi v Sloveniji živijo otroci, pripadniki različnih verskih skupin, katerih starši si želijo, da bi šole organizirale šolsko prehrano na način, da bi bila prilagojena njihovi veri in prepovedi uživanja določene vrste mesa. Starši od šole to sicer lahko zahtevajo, šola otrokom prilagojene obroke v okviru svojih zmožnostih sicer lahko zagotovi, vendar šola ni dolžna ugoditi njihovim zahtevam, še posebno, kadar to zahteva precej prilagoditev (od naročanja, višje cene živil, priprave, drugačne hrambe živil, šole so kadrovsko in organizacijsko omejene z osebjem v kuhinji itd.).

Ne glede na navedeno lahko šola nudi prilagojeno šolsko prehrano zaradi veroizpovedi učencev v okviru dodatne ponudbe, vendar v skladu s svojimi zmožnostmi.

Plačilo, prijava in odjava šolske prehrane

Cena malice v osnovni šoli in srednji šoli ter cena kosila v osnovni šoli je vrednost, po kateri šola zagotavlja malico učencem in dijakom ter kosilo učencem. Ceno malice in ceno kosila za učence (od 1. 9. 2027) določi s sklepom minister, pristojen za izobraževanje, praviloma pred začetkom vsakega šolskega leta.

Ceno ostalih šolskih obrokov določi vsaka šola posebej, in sicer jo določi svet zavoda na podlagi predloga ravnatelja. Zlasti cene šolskih kosil se močno razlikujejo, kar je odvisno od različnih dejavnikov (podružnične šole, število učencev/dijakov, nekatere šole nimajo lastne šolske kuhinje in se pri ceni upoštevajo tudi stroški prevoza in stroški varnega/ustreznega, zdravju neoporečnega načina prevoza obrokov šolske prehrane itd.).

Učenec ali dijak oziroma starši šoli plačajo šolsko prehrano. Višina plačila za šolsko prehrano se lahko zniža, če šola za ta namen pridobi dodatna sredstva, ki jih prispevajo občine, iz donacij, prispevkov sponzorjev in drugih sredstev.

Prijavo na šolsko prehrano šoli oddajo starši, skrbniki in druge osebe, pri katerih so posamezni učenci oziroma dijaki v oskrbi (v nadaljnjem besedilu: starši). Prijava se praviloma odda v mesecu juniju za prihodnje šolsko leto. Odda se lahko tudi kadarkoli med šolskim letom. Prijava na šolsko prehrano se vloži na obrazcu, ki ga predpiše minister, in se hrani do konca šolskega leta, za katero je bila oddana.

Prijava se lahko kadarkoli prekliče. Preklic prijave velja z naslednjim dnem po njegovem prejemu.

Posamezni obrok šolske prehrane se lahko odjavi. Starši lahko v prijavi na šolsko prehrano podajo izjavo, da obveznost odjave posameznega obroka prenašajo na dijaka. Posamezni obrok za učenca oziroma dijaka, ki je odsoten od pouka zaradi sodelovanja pri športnih, kulturnih in drugih tekmovanjih ter srečanjih, na katerih sodeluje v imenu šole, odjavi šola. Posamezni obrok je pravočasno odjavljen, če se ga odjavi vsaj en delovni dan prej, in sicer do ure, ki jo določi šola. Šola lahko v pravilih šolske prehrane opredeli kot pravočasno tudi odjavo za isti dan, in sicer do ure, ki jo določi.

S prijavo na šolsko prehrano nastopi dolžnost in obveznost učenca ali dijaka oziroma staršev, da bo spoštoval pravila šolske prehrane, pravočasno odjavil posamezni obrok skladno s pravili šolske prehrane, šoli plačal prevzete in nepravočasno odjavljene obroke.

Subvencioniranje šolske prehrane

Iz državnega proračuna se zagotavljajo sredstva za subvencioniranje ene malice dnevno na učenca in dijaka iz socialno manj vzpodbudnega okolja. Iz državnega proračuna se zagotavljajo tudi sredstva za subvencioniranje enega kosila dnevno na učenca, od 1. 9. 2027 v višini cene kosila.

Do 31. 8. 2027 velja, da so upravičenci subvencije za malico tisti učenci in dijaki, do subvencije za kosilo pa tisti učenci, ki jim je po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ta pravica priznana. Od 1. 9. 2027 bodo upravičenci do subvencije za malico tisti učenci in dijaki, ki jim bo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ta pravica priznana, do subvencije za kosilo pa vsi učenci, ki se redno šolajo in se na kosilo prijavijo.

V obdobju od 1. 9. 2023 do 1. 9. 2026 subvencija kosila v višini cene kosila pripada učencem, ki se redno šolajo, so prijavljeni na kosilo in pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku, ne presega zgornje meje 4. dohodkovnega razreda, kot je opredeljen v Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.

V obdobju od 1. 9. 2024 do 1. 9. 2027 subvencija kosila v višini 50 % cene kosila pripada učencem, ki se redno šolajo, so prijavljeni na kosilo in pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku, presega zgornjo mejo 4. dohodkovnega razreda in ne presega zgornje meje 5. dohodkovnega razreda, kot je opredeljen v Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.

Učenci imajo pravico do subvencije za malico oziroma kosilo za vsak dan prisotnosti pri pouku in drugih dejavnostih obveznega programa v skladu s šolskim koledarjem. Dijaki imajo pravico do subvencije za malico za vsak dan prisotnosti pri pouku, strokovnih ekskurzijah, športnih in kulturnih dnevih ter obveznem delu obveznih izbirnih vsebin, ki jih izvaja šola, v skladu s šolskim koledarjem.

Zakon v četrtem odstavku 14. člena tudi določa, da ima učenec oziroma dijak, upravičenec do subvencije, ki se zaradi bolezni oziroma izrednih okoliščin ne more pravočasno odjaviti oziroma prevzeti obroka, pravico do subvencije za malico oziroma kosilo za prvi dan odsotnosti.

Evidenca šolske prehrane

Šola vodi evidenco prijavljenih na šolsko prehrano, ki obsega naslednje podatke o otroku oziroma učencu oziroma dijaku, prijavljenem na šolsko prehrano:

ime in priimek ter naslov,

• EMŠO,
• naziv šole, razred oziroma letnik in oddelek izobraževalnega programa,
• ime in priimek staršev ter naslov,
• številka odločbe, ki je podlaga za upravičenost do subvencije za malico oziroma kosilo,
• datum nastopa pravice in obdobje upravičenosti do otroškega dodatka oziroma državne štipendije oziroma subvencije za malico oziroma kosilo,
• višina subvencije za malico oziroma subvencije za kosilo,
• podatek o namestitvi v dom za učence oziroma v zavod za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, podatek o namestitvi v rejniško družino in podatek, da je učenec oziroma dijak prosilec za azil,
• datum prijave na malico oziroma kosilo,
• vrsta obrokov šolske prehrane, na katere je prijavljen,
• število in datum prevzetih in odjavljenih obrokov.

Do osebnih podatkov lahko dostopajo le s strani ravnatelja pooblaščeni delavci šole, ki opravljajo dela in naloge na področju šolske prehrane. Podatke iz pete, šeste in sedme alineje predhodnega odstavka šola pridobi iz centralne evidence udeležencev vzgoje in izobraževanja, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za izobraževanje. Če navedenih podatkov ni mogoče pridobiti iz centralne evidence udeležencev vzgoje in izobraževanja, jih šola pridobi od pristojnih centrov za socialno delo oziroma od učenca ali dijaka oziroma staršev.

Šola lahko drugemu vzgojno-izobraževalnemu zavodu oziroma zunanjemu izvajalcu za evidentiranje prevzema obrokov posreduje ime in priimek prijavljenih učencev oziroma dijakov. Šola na zahtevo ministrstva sporoči statistične in analitične podatke o šolski prehrani. Pri izdelavi statističnih analiz se smejo podatki uporabljati tako, da identiteta učencev, dijakov in staršev ni razvidna.

Podatki iz evidenc se zbirajo, obdelujejo in shranjujejo za potrebe izvrševanja Zakona o šolski prehrani ter se varujejo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Šola obdeluje podatke iz svoje evidence za namen izvajanja tega zakona, uporablja jih tudi za namen zaračunavanja plačila za šolsko prehrano staršem.

Podatki se v evidenci prijavljenih na šolsko prehrano hranijo pet let od zaključka vsakega šolskega leta, v katerem je učenec oziroma dijak upravičen do šolske prehrane.

Šole zbirne podatke iz evidenc posredujejo ministrstvu najkasneje do desetega dne v mesecu za pretekli mesec v obliki zahtevka za izplačilo sredstev. Zahtevek mora glede na upravičenost do subvencije za malico oziroma subvencije za kosilo vsebovati število:

1. prijavljenih učencev in dijakov,
2. prevzetih subvencioniranih obrokov,
3. odjavljenih subvencioniranih obrokov,
4. nepravočasno odjavljenih subvencioniranih obrokov za prvi dan odsotnosti zaradi bolezni oziroma izrednih okoliščin.

Nenavadna in v praksi zelo različno interpretirana je določba 18. a člena Zakona o šolski prehrani, po kateri mora šola, ne glede na določbi drugega in šestega odstavka 44. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev zahtevati vračilo neupravičeno prejete subvencije za malico ali kosilo, ki tudi sklene dogovor s starši o načinu in času vračila neupravičeno prejete subvencije. Če že, bi moralo biti to v pristojnosti centra za socialno delo, ne pa šole.

Nadzor

Ravnatelj je dolžan izvajati notranji nadzor in pri tem preverjati izpolnjevanje dogovorjenih dolžnosti zunanjega izvajalca oziroma drugega vzgojno-izobraževalnega zavoda. Na ugotovljene kršitve mora ravnatelj zunanjega izvajalca oziroma drug vzgojno-izobraževalni zavod pisno opozoriti in zahtevati odpravo kršitev. Če se kršitve kljub opozorilu ne odpravijo v roku, ki je določen s pogodbo oziroma dogovorom, lahko šola pogodbo oziroma dogovor razdre.

Zunanji nadzor nad šolami glede organizacije in opravljanja dejavnosti šolske prehrane izvaja Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo in šport, v okviru svojih pristojnosti pa nadzor izvajajo tudi drugi inšpekcijski organi (proračunska inšpekcija glede poslovanja in namenske porabe sredstev po tem zakonu, Informacijski pooblaščenec pa glede izvajanja določb Zakona o šolski prehrani, ki se nanašajo na varovanje osebnih podatkov).

Prekrški in globe

Pri izvajanju Zakona o šolski prehrani ne moremo tudi mimo kršitev zakonskih določb. Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo in šport z globo od 1.000 do 2.000 eurov za prekršek kaznuje šolo (z globo od 500 do 1.000 eurov pa tudi ravnatelja šole), če:

ne organizira malice, v letnem delovnem načrtu ne opredeli vzgojno-izobraževalnih dejavnosti, povezanih s prehrano, in dejavnosti, s katerimi vzpodbuja zdravo prehranjevanje in kulturo prehranjevanja,

• ne upošteva določene cene za malico,
• dovoli namestitev prodajnih avtomatov za distribucijo hrane in pijače v nasprotju s 4. členom Zakona o šolski prehrani,
• z zunanjim izvajalcem sklene pogodbo brez ustreznega soglasja,
• ne vodi evidence prijavljenih na šolsko prehrano,
• v zahtevku za izplačilo sredstev navaja neresnične podatke.

Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo in šport z globo od 100 do 200 eurov za prekršek kaznuje ravnatelja šole, če:

• ne pripravi predloga pravil šolske prehrane,
• ne izvaja notranjega spremljanja,
• ne preverja izpolnjevanja dogovorjenih dolžnosti zunanjega izvajalca in ga ne opozarja na nepravilnosti ter ne zahteva, da nepravilnosti odpravi.

---

[1] Organizirana prehrana otrok in mladostnikov v Sloveniji, Irena Simčič, Zavod RS za šolstvo – interno gradivo, 2021.

[2] Priporočila za medicinsko indicirane diete so bila obravnavana in sprejeta na sestanku Združenja za pediatrijo SZD 2. 2. 2018 ter na sestanku članov Sekcije za pediatrično pulmologijo, alergologijo in klinično imunologijo, Sekcije za gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano in Sekcije za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo SZD 7. 6. 2018 v Ljubljani.

[3] <www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/porocilo_spremljanja_pehrane_v_viz_2018_gn_0.pdf>.