Postopek imenovanja in razrešitve ravnatelja, direktorja

(mag. Alojz Širec)

Večina vzgojno-izobraževalnih zavodov je enovitih, brez notranjih organizacijskih enot, kar pomeni, da ravnatelj v takšnem zavodu opravlja funkcijo poslovodnega organa in pedagoškega vodje.

V vzgojno-izobraževalnih zavodih z notranjimi organizacijskimi enotami (vrtci, šole, dijaški domovi …) pa sta funkciji lahko deljeni med direktorja, ki je poslovodni organ zavoda kot celote, in ravnatelja, ki pedagoško vodi organizacijsko enoto. Sam postopek imenovanja in razrešitve ravnatelja je v obeh primerih enak. Postopek imenovanja direktorja je urejen posebej in bomo nanj izrecno opozorili, če pravila odstopajo od pravil za imenovanje ravnatelja.

Postopek imenovanja in razrešitve urejata Zakon o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP) v določbah 32. do 39.člena in Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje[1] (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr., 25/17 – ZVaj, 123/21, 172/21 in 207/21).

ZOFVI v 43. členu omenja pravila. S pravili se lahko urejajo vprašanja, ki so pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje javnega vrtca oziroma šole. Tako lahko na primer urejajo vprašanje konflikta interesov za primere, ko kandidirajo na mesto ravnatelja posamezni člani sveta ali osebe, ki so v sorodstvenem ali drugem razmerju s člani sveta, kar bi lahko povzročilo konflikt interesov; način glasovanja preko videokonference; glasovanje v primerih, ko je več kandidatov; način glasovanja, sprejem vloge kandidata za ravnatelja itd.

V postopku imenovanja ravnatelja se ne uporablja določb Zakona o splošnem upravnem postopku, temveč gre za uporabo pravil, ki se nanašajo na uresničevanje pravic iz delovnega razmerja, če z navedenima zakonoma niso določena posebna pravila.

V skladu s trinajstim odstavkom 46. člena ZOFVI svet odloča o imenovanju ravnatelja z večino glasov vseh članov (ne le prisotnih), če s tem zakonom ni drugače odločeno.

Opozoriti velja, da ima predstavnik skupnosti dijakov pravico sodelovati pri delu sveta, ko ta obravnava zadeve, ki se nanašajo na položaj dijakov ali ko obravnava zadeve, ki jih je v obravnavo predložila skupnost dijakov[2].

Vodenje postopka

Uvodoma je treba usmeriti pozornost na nekaj naslednjih postopkovnih vprašanj, ki jih lahko svet opredeli s poslovnikom ali ureja sproti.

a) Administrativno vodenje postopka

Za izvedbo administrativnih opravil postopka imenovanja lahko svet imenuje razpisno komisijo, ki je običajno sestavljena iz treh članov. Komisijo naj vodi predsednik sveta ali njegov namestnik, ki imata pooblastilo, da v imenu sveta podpisujeta potrebne dokumente. Komisija ne more odločati o vsebinskih vprašanjih, ki bi lahko vplivala na potek postopka, izločanje kandidatov iz postopka določanje dodatnih pogojev in podobno. Komisija je pristojna le, da ugotovi pravočasnost, popolnost vlog, izpolnjevanje razpisnih pogojev, posreduje vloge v mnenje pristojnim organom ter pripravi dokumentacijo za odločanje. Če je v postopku ugotavljanja navedenih dejstev treba odločiti o vprašanju, ki kakor koli vpliva na položaj kandidata ali nadaljevanje postopka, mora o tem odločiti svet. O postopkovnih vprašanjih svet v teku postopka po navadi odloča na dopisnih sejah. Postopek izvedbe dopisne seje mora biti določen s poslovnikom sveta. Priporočljivo je, da ima svet zavoda poslovnik (pravila poslovanja), s katerim se podrobneje uredi poslovanje sveta. Tako se s tem notranjim aktom lahko natančneje določi način ter organizacija dela sveta zavoda (npr. sklicevanje in potek sej, sklic redne in izredne ter korespondenčne seje, obveznosti in odgovornosti članov sveta, varovanje zaupnih osebnih podatkov, pošiljanje pošiljk, sprejemanje vlog, evidentiranje dokumentov, skrb za objavo besedila razpisa, hramba teh dokumentov, postopki za sprejemanje odločitev sveta (način odločanja), vodenje zapisnika, oblikovanje in vročanje sklepov, oblikovanje komisij, sprejemanje splošnih aktov zavoda in drugo).

b) Obveščanje kandidatov za ravnatelja

POMEMBNO: Svet zavoda vse dokumente, v katerih so navedeni kakršni koli roki (npr. poziv za dopolnitev vloge, zaprosilo za mnenje organa, obvestila kandidatom), posreduje s povratnico oziroma z drugim dokazilom o vročitvi. Če kandidat v vlogi navede svoj elektronski naslov ali telefonsko številko kot kontaktno točko, se mu lahko obvestila pošiljajo zgolj na ta način, in ni potrebno obveščanje po pošti.

c) Glasovanje članov sveta

Svet lahko glasuje javno ali tajno. Glede na posebne razmere pa lahko glasuje tudi na daljavo.

Običajno so pravila glasovanja določena v poslovniku sveta. Če temu ni tako, svet lahko odloči o načinu glasovanja v vsakem primeru posebej.

Možen postopek v primeru glasovanja na daljavo (v primerih, če ni mogoče sklicati seje sveta v živo):

– Članom sveta se pošlje obvestilo o sklicu seje, z navedbo, da se glasovanje o kandidatih za ravnatelja izjemoma izvede na daljavo. Obvestilo se pošlje na način, kot se vedno sklicuje seja organa.

– Pri sklicu in izvedbi seje ter glasovanja na daljavo se smiselno uporabijo vsa druga pravila, ki veljajo za običajne seje organa (roki za sklic, posredovanje gradiv za glasovanje, predvidene večine, potrebne za sprejem sklepa, in podobno).

– V obvestilu se članom sveta določi in pojasni tehnični način izvedbe seje, tj. kakšen bo način glasovanja (na primer po navadni pošti, po elektronski pošti na določen naslov, kako bo zagotovljena tajnost glasovanja).

– Obvestilu se priloži vsa gradiva, ki so potrebna za odločanje.

– Če bo glasovanje izvedeno pisno (po elektronski ali navadni pošti), je treba v obvestilu določiti rok za glasovanje o predlaganih kandidatih za ravnatelja. Priporočljivo je, da je rok za glasovanje vsaj tri dni, če se glasuje po elektronski pošti, oz. vsaj pet do sedem dni, če se glasuje po navadni pošti. Seveda pa to pomeni, da bo potrebno počakati z že zbranimi glasovnicami prisotnih strokovnih delavk oziroma delavcev na glasovnice delavcev, ki glasujejo od doma.

– Ker bo morebiten postopek glasovanja na daljavo zahteval kar nekaj časa, je potrebno paziti, da ne pride do zamude roka za odgovor svetu zavoda.

d) Morebiten konflikt interesov[3]

V 37. členu Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije[4] je urejena dolžnost uradne osebe, da mora biti pri opravljanju službe ali funkcije pozorna na vsako nasprotje interesov, ki se mu je dolžna izogniti. Uradne osebe so definirane v 9. točki prvega odstavka 4. člena ZIntPK, skladno s katero mednje sodijo funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, uslužbenci zaposleni v Banki Slovenije, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja. Nasprotje interesov so okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe ali osebe, ki jo subjekt javnega sektorja imenuje kot zunanjega člana komisije, sveta, delovnih skupin ali drugega primerljivega telesa, vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog.

»Ker Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI ) nima posebnih procesnih določb, je mogoče glede procesnih vprašanj (tudi glede izločitve uradne osebe, ki vodi postopek oziroma v njem odloča) smiselno uporabiti določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Podlago za smiselno uporabo določb ZUP daje 4. člen ZUP[5], ki določa, da se pravila upravnega postopka smiselno uporabljajo tudi v javnopravnih stvareh, ki nimajo značaja upravne stvari v skladu z 2. členom ZUP, kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom. V skladu s 40. členom ZUP se določbe o izločitvi (35. člen ZUP) smiselno uporabljajo tudi za člane kolegijskih organov in druge funkcionarje ter druge osebe, ki bi bile pooblaščene za odločanje v upravnih zadevah oziroma opravljanje dejanj v postopku.

Postopek za imenovanje ravnatelja podrobneje ureja 53.a člen ZOFVI. V skladu s prvim odstavkom tega člena ravnatelja imenuje svet javnega vrtca oziroma šole. Odločanje sveta javnega zavoda (sveta šole) je primerljivo odločanju drugega kolegijskega upravnega organa. Svet šole v postopku imenovanja ravnatelja odloča o pravni koristi, na podlagi zakonske pristojnosti v postopku izbire kandidata za opravljanje javne funkcije, odločitev pa sprejme v obliki posamičnega upravnega akta. Ti razlogi nedvomno kažejo na javnopravno naravo postopka imenovanja ravnatelja. Glede na to ni ovir za dosledno upoštevanje določb o izločitvi (35. člena ZUP) v postopku za imenovanje ravnatelja. Povsem jasno je, da oseba, ki sama namerava kandidirati za ravnatelja, ne sme odločati ali opravljati posameznih dejanj v postopku izbire in imenovanja (prim. 1. točko 35. člena ZUP). Enaka prepoved velja v primeru, če namerava za ravnatelja kandidirati oseba, ki je v sorodstvenem razmerju s članom sveta šole, tj. če je z njim v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njim v zakonski zvezi, v svaštvu do vštetega drugega kolena (četudi je medtem zakonska zveza že prenehala) in tudi če z njim živi ali je živela v zunajzakonski skupnosti (prim. 2. točko 35. člena ZUP). Navedena prepoved velja tudi za razmerja, v katerih je uradna oseba, ki odloča v postopku, skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik stranke, njenega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca (prim. 3. točko 35. člena ZUP).

Enakopravnost v postopku imenovanja oziroma izbire kandidatov za ravnatelja se lahko konkretizira zgolj tako, da nihče od kandidatov ni hkrati tudi član sveta zavoda. O izbiri kandidata morajo odločiti tisti člani sveta zavoda, za katere ne obstojijo izločitveni razlogi. Član sveta, ki namerava kandidirati za ravnatelja, se mora torej nemudoma izločiti. Na njegovo mesto mora biti vsaj začasno, za izvedbo postopka izbire, izvoljen ali imenovan drug član sveta zavoda. Oseba, ki namerava kandidirati za mesto ravnatelja, mora biti izločena iz celotnega postopka (ne samo iz postopka glasovanja), in sicer mora takoj, ko izve za kakšen izločitveni razlog iz 35. člena ZUP, prenehati s kakršnimkoli nadaljnjim delom v zadevi in to sporočiti organu, pristojnemu za odločanje o izločitvi. Kršitev določb o izločitvi je na podlagi 6. točke drugega odstavka 237. člena ZUP absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka. Neizbrani kandidat lahko zaradi kršitve določb o izločitvi vloži izpodbojno tožbo (prvi odstavek 33. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), s katero zahteva razveljavitev sklepa o izbiri. Navsezadnje lahko ugotovitve glede morebitnih nepravilnosti in nezakonitosti v postopku izbire kandidata privedejo tudi do suma koruptivnega ravnanja«[6].

Do tega vprašanja se je v svojem načelnem mnenju opredelila Komisija za preprečevanje korupcije[7]. Komisija je sprejela naslednje mnenje:

»Glasovanje člana sveta javnega zavoda oziroma podobnega kolektivnega organa subjekta javnega sektorja zase, za svojega družinskega člana ali z drugo povezano osebo (osebo, s katero član sveta ima ali je imel osebne, poslovne ali politične stike) predstavlja ob pogojih iz tega načelnega mnenja nedovoljeno nasprotje interesov po zakonu in so se mu člani takih organov dolžni izogniti.«

Torej, če član sveta kandidira za ravnatelja, se mora izločiti iz celotnega postopka imenovanja za ravnatelja, in sicer od trenutka, ko se odloči za prijavo na razpis za ravnatelja, pa do konca tega postopka. Če se član sveta, ki kandidira, ne izloči sam s pisnim obvestilom, da namerava kandidirati, ga je na podlagi obvestila predsednika sveta, ko izve za kandidaturo, dolžan s sklepom izločiti svet. Pri ugotavljanju potrebne večine se število potrebnih glasov še vedno izračuna od števila vseh članov sveta, zaradi izločenega člana se kvorum ne zmanjša (npr. če je svet enajstčlanski, mora za podporo kandidatu glasovati šest članov). Smiselno enako pravilo velja tudi za vse organe, ki so upravičeni v postopku podati mnenje o ustreznosti kandidatov.

Za obstoj konflikta interesov zadošča že možnost, da takšno nasprotje obstaja in ne da je do tega nasprotja interesov tudi dejansko prišlo. V primeru nasprotja interesov se namreč mora oseba izločiti iz obravnave in za ta čas zapustiti prostor, kjer poteka seja.

Te omejitve pa ni v postopku oblikovanja mnenja vzgojiteljskega zbora. To torej pomeni, da lahko prisostvuje in glasuje tudi kandidat/ka za ravnatelja.

Potek postopka imenovanja ravnatelja

Posamezni koraki:

Razpis:

odločitev sveta o razpisu prostega mesta ravnatelja,
objava javnega razpisa.

2. Vloge na razpis:

pregled pravočasnosti in popolnosti vlog,
pridobitev pisnih mnenj pristojnih organov(glede na vrsto zavodov) o vseh kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje.

3. Pridobitev mnenj:

mnenje vzgojiteljskega, učiteljskega oziroma predavateljskega zbora,
obrazloženo mnenje lokalne skupnosti, na območju katere ima javni vrtec oziroma šola sedež, kadar je ustanovitelj javne šole oziroma vrtca samoupravna narodna skupnost pa tudi mnenje te skupnosti,
obrazloženo mnenje sveta staršev,
obrazloženo mnenje dijakov,
obrazloženo mnenje študentov.

4. Postopek izbire ravnatelja in obveščanje:

predstavitev kandidatov,
izbira med prijavljenimi kandidati,
pridobitev mnenja ministra k predlogu za imenovanje,
imenovanje ravnatelja,
obveščanje kandidatov,
sklenitev pogodbe o zaposlitvi.

Odločitev sveta o razpisu mesta ravnatelja

Svet je dolžan razpisati prosto mesto ravnatelja pravočasno pred iztekom mandata ravnatelja ob upoštevanju vseh rokov za izvedbo opravil, ki jih zahteva postopek. Na formalni ravni ni določeno, kaj pravilo pravočasnosti pomeni. ZOFVI v 58. členu določa le skrajni rok, v katerem morajo biti prijavljeni kandidati obveščeni o imenovanju, ki ne sme biti daljši od štirih mesecev od objave prostega mesta ravnatelja. V praksi pa se je izoblikovalo stališče, naj se prosto delovno mesto ravnatelja razpiše nekako v roku štiri do šest mesecev, vendar najkasneje tri mesece pred potekom mandata. Seveda to pravilo ne velja v primeru, ko ravnatelju predčasno preneha mandat, v teh primerih je treba prosto mesto razpisati takoj.

V 58. členu ZOFVI je določeno, da se direktor, ravnatelj in pomočnik ravnatelja javnega vrtca oziroma šole imenujejo na podlagi javnega razpisa po postopku, določenem z zakonom.

Javni razpis ni potreben,

– če opravlja funkcijo direktorja eden izmed ravnateljev organizacijskih enot in

– če ravnatelj predlaga pomočnika ravnatelja izmed strokovnih delavcev javnega vrtca oziroma šole.

Objava javnega razpisa

a) Sklep o razpisu

Svet šole sprejme sklep o razpisu prostega delovnega mesta ravnatelja. Svet šole opredeli pogoje za ravnatelja, ki bodo sestavina razpisa[8].

Ravnatelj se v skladu z 58. členom ZOFVI imenuje na podlagi javnega razpisa. V skladu s 35. členom Zakona o zavodih se razpis za imenovanje ravnatelja (direktorja) objavi v sredstvih javnega obveščanja. Kot ustrezna se šteje objava v tiskanih medijih; dnevnem, periodnem časopisju, Uradnem listu RS. Gre za posebno ureditev, za katero ne veljajo določbe delovnopravne zakonodaje, ki ureja objavo prostih delovnih mest, ki poleg objave prostega delovnega mesta na Zavodu RS za zaposlovanje kot ustrezno določa tudi objavo na internetni strani zavoda.

V javnem razpisu se določi pogoje, ki jih mora izpolnjevati kandidat, čas, za katerega bo imenovan, rok, do katerega se sprejema prijave, in rok, v katerem bodo prijavljeni kandidati obveščeni o imenovanju, ki ne sme biti daljši od štirih mesecev od njegove objave. Rok za prijavo kandidatov ne sme biti krajši od osem in ne daljši od 15 dni. Kandidat mora poleg dokazil o izpolnjevanju pogojev k prijavi predložiti program vodenja zavoda. V razpisu se lahko navede tudi druge, neobvezne sestavine, kot npr. navedba o dosedanjih izkušnjah kandidata i n/ali kratek življenjepis, vendar pa je treba poudariti, da zakon teh sestavin izrecno ne zahteva, zato lahko služijo le kot dodatna informacija svetu šole, ne pa kot formalni pogoj za presojo popolnosti vloge. Če kandidat teh dodatnih podatkov ne predloži, vloge ni mogoče šteti za nepopolno.

b) Prepoved sklepanja delovnega razmerja ravnatelja

Tudi za ravnatelje velja 107. a člen ZOFVI, v skladu s katerim na področju vzgoje in izobraževanja ne more skleniti delovnega razmerja oseba, ki:

je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev;
je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost.

V ta namen morajo kandidati za ravnatelja ob prijavi predložiti potrdilo iz kazenske evidence.

Kazenska evidenca je evidenca pravnomočno obsojenih fizičnih in pravnih oseb v Republiki Sloveniji in evidenca pravnomočno obsojenih državljanov Republike Slovenije v tujini. To je enotna evidenca za vso državo. Vodi se na Ministrstvu za pravosodje, ki je tudi pristojno za posredovanje podatkov na osnovi pisne vloge, ali vloge, oddane po elektronski poti.

V Republiki Sloveniji obstaja samo splošno potrdilo o nekaznovanosti, potrdilo o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost ne obstaja. V kolikor je bila oseba pravnomočno obsojena na kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost, je to razvidno iz splošnega potrdila o nekaznovanosti, saj se na potrdilu navedejo podatki iz treh evidenc: kazenske evidence, evidence vzgojnih ukrepov in evidence izbrisanih obsodb za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost in izkazuje podatke o pravnomočnih sodbah.

Obrazec za pridobitev podatkov iz kazenske evidence je objavljen na spletni strani Ministrstva za pravosodje ali na spletni strani državnega portala e-uprava. Obrazec se lahko dobi tudi na sedežu Ministrstva za pravosodje, Župančičeva 3, Ljubljana.

c) Pogoji za ravnatelja

V skladu s prvim odstavkom 53. člena ZOFVI je za ravnatelja javnega vrtca lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za vzgojitelja ali svetovalnega delavca.

V skladu z drugim odstavkom 53. člena ZOFVI je za ravnatelja javne šole lahko imenovan, kdor:

– ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje,

– izpolnjuje druge pogoje za učitelja ali za svetovalnega delavca na šoli, na kateri bo opravljal funkcijo ravnatelja.

V skladu s tretjim odstavkom 53. člena ZOFVI je za ravnatelja javnega zavoda za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, doma za učence in dijaškega doma lahko imenovan, kdor:

– izpolnjuje druge pogoje za vzgojitelja ali svetovalnega delavca v zavodu za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, domu za učence ali dijaškem domu v katerem bo opravljal funkcijo ravnatelja.

V skladu s četrtim odstavkom 53. člena ZOFVI je za ravnatelja višje strokovne šole lahko imenovan, kdor ima veljaven naziv predavatelja višje šole.

Pogoji o izobrazbi za predavatelja višje strokovne šole so določeni:

– s tretjim odstavkom 92. člena ZOFVI, ki določa splošne pogoje za strokovne delavce na področju vzgoje in izobraževanja,

– s 33. členom Zakona o višjem strokovnem izobraževanju[9], ki določa pogoje o izobrazbi za strokovne delavce v višjem strokovnem izobraževanju,

– s 100. členom ZOFVI, ki govori o ustrezni pedagoški, pedagoško-andragoški oziroma specialno-pedagoški izobrazbi.

V skladu s sedmim odstavkom 92. člena ZOFVI, ki določa, da morajo strokovni delavci, s tem pa tudi ravnatelji, v vzgojno-izobraževalnem zavodu, kjer poteka vzgojno-izobraževalno delo v italijanskem jeziku oziroma v slovenskem in madžarskem jeziku, ob pogojih, ki jih morajo izpolnjevati vsi strokovni delavci na področju vzgoje in izobraževanja, izpolnjevati tudi pogoje v skladu s posebnimi predpisi. Ti pogoji so določeni s 14. členom Zakona o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 35/01, 102/07 – ZOsn-F in 11/18): v vrtcih in šolah z italijanskim učnim jezikom opravljajo vzgojno-izobraževalno delo strokovni delavci, ki obvladajo italijanski jezik kot učni jezik, pri čemer to ne velja za učitelje, ki poučujejo slovenski jezik, v dvojezičnih vrtcih in šolah pa opravljajo vzgojno-izobraževalno delo strokovni delavci, ki obvladajo slovenski in madžarski jezik kot učni jezik.

V skladu s 53. členom ZOFVI je za:

a) ravnatelja javnega vrtca, javne šole ali javnega zavoda za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, doma za učence in dijaškega doma lahko imenovan, kdor ima:

– najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju,

– naziv svetnik ali svetovalec oziroma najmanj pet let naziv mentor,

– opravljen ravnateljski izpit.

b) ravnatelja višje strokovne šole lahko imenovan, kdor ima, ob izpolnjevanju z zakonom in drugimi predpisi določenih pogojev o izobrazbi, najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju.

d) Oddaja prijave na razpis

V praksi se pojavlja vprašanje, ali lahko kandidat za ravnatelja prijavo in vso pripadajočo dokumentacijo osebno odda v tajništvu ali pa jo mora obvezno poslati po pošti.

Upravna inšpekcija je v nadzorih osnovnih šol (verjetno velja tudi za vrtce) zaznala, da so šole na podlagi Zakona o osnovni šoli zavezane odločati o več upravnih zadevah (o vpisu, prepisu, prešolanju, odložitvi šolanja, statusu učenca, itd.), pri čemer morajo spoštovati določila Zakona o splošnem upravnem postopku, prav tako pa so dolžne pri svojem delu spoštovati Uredbo o upravnem poslovanju[10].

Odgovor na postavljeno vprašanje je mogoče najti v Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP). Prvi člen ZUP obvezuje tudi šole, da svoje delovanje uskladijo z določili ZUP na tistih področjih, ki jih ne opredeljujejo področni zakoni (na primer Zakon o osnovni šoli) in v primerih, ko »odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank«.

Prijava na razpisano mesto ravnatelja predstavlja vlogo. Pisna vloga se praviloma izroči neposredno organu, pošlje po pošti, po elektronski poti ali preko osebe, ki opravlja posredovanje vlog kot svojo dejavnost. Vloga v elektronski obliki se vloži tako, da se pošlje po elektronski poti informacijskemu sistemu organa ali enotnemu informacijskemu sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje. Informacijski sistem vložniku samodejno potrdi prejem vloge.

Organ, ki je pristojen za sprejem vloge oziroma ustnega sporočila, je dolžan sprejeti vlogo v fizični obliki, ki se mu izroči, oziroma vzeti ustno sporočilo na zapisnik oziroma na predpisan ali drugače pripravljen obrazec in pri tem ugotoviti istovetnost vložnika, razen v primerih, ko je vložnik uradni osebi osebno znan.

Uradna oseba, ki sprejme vlogo (na primer tajnica šole) v fizični obliki, oziroma vzame ustno sporočilo na zapisnik, oziroma na predpisan ali drugače pripravljen obrazec, mora vložniku na njegovo ustno zahtevo potrditi prejem. Za tako potrdilo se taksa ne plača.

Če strnemo: Kandidat za ravnatelja lahko vloži prijavo tudi v tajništvu in ima pravico zahtevati potrditev prejema.

Uredba o upravnem poslovanju navaja še naslednji pomembni določili:

Sprejem pošte[11]

(1) Pošto, naslovljeno na organ, glavna pisarna prevzame, odpre[12], pregleda in evidentira v evidenco dokumentarnega gradiva prek informacijskega sistema za vodenje evidence dokumentarnega gradiva.

(2) Pošta, ki je označena z oznakami »poslovna skrivnost«, »LIMITED« in »NATO UNCLASSIFIED«, se prevzame, odpre, pregleda in evidentira v evidenco dokumentarnega gradiva prek informacijskega sistema za vodenje evidence dokumentarnega gradiva ter se v evidenci oznaka evidentira.

(3) Pri odpiranju pošte se pazi, da se ne poškoduje vsebina in da se ne pomešajo priloge k posameznim dokumentom.

(4) Če se v zvezi s priporočeno pošto in pošto, na kateri je označena vrednost (paketi, vrednostna pisma), ugotovi, da je pošta poškodovana, ali če obstaja sum, da je bila odprta, javni uslužbenec o tem napravi uradni zaznamek.

(5) Pošto v elektronski obliki, ki je naslovljena neposredno na javne uslužbence, ti pošljejo glavni pisarni. Takšno pošto lahko tudi sami evidentirajo, če se nanaša na obstoječo zadevo.

(6) Pošto v elektronski obliki lahko organ prejme neposredno v informacijski sistem za vodenje evidence dokumentarnega gradiva.

(7) Pošta v elektronski obliki se za potrebe evidentiranja ne tiska.

Čas sprejema pošte[13]

(1) Pošta v fizični obliki se prejema ves poslovni čas organa. Pošta v elektronski obliki se prejema ves čas.

(2) Za čas sprejema pošte v fizični obliki se šteje čas, ko javni uslužbenec pošto prevzame. Za čas sprejema pošte v elektronski obliki se šteje čas, ko informacijski sistem organa pošto prejme.

Pregled pravočasnosti, popolnosti vlog in izpolnjevanje pogojev

Po preteku prijavnega roka svet oziroma komisija[14] pregleda prijave kandidatov z dokumentacijo in ugotovi, ali so vloge prispele pravočasno, ali so popolne (so priložena dokazila o izobrazbi, opravljenem strokovnem izpitu, delovnih izkušnjah, nazivu, opravljenem ravnateljskem izpitu, nekaznovanosti, program vodenja zavoda) in ali prijavljeni kandidati ustrezajo razpisnim pogojem. Dokazila se lahko predloži fotokopirana[15]. Svet zavoda lahko preveri verodostojnost predloženih dokazil o izpolnjevanju pogojev za ravnatelja.

»V postopkih imenovanja ravnatelja je poleg področne zakonodaje, to je ZOFVI, potrebno upoštevati tudi določila Zakona o zavodih, ki na splošno ureja postopek imenovanja poslovodnega organa za vse javne zavode. V postopku imenovanja ravnatelja se ne uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku«[16].

a) Pravočasnost

Vloga je pravočasna, če prispe v roku, ki je določen v razpisu. Roki se štejejo tako, da se kot začetek roka šteje naslednji dan po objavi javnega razpisa in se izteče na zadnji dan določenega roka. V rok se štejejo vsi dnevi, ne glede na to ali so znotraj roka tudi dela prosti dnevi (sobote, nedelje, prazniki) in se ne podaljša, če se rok izteče na tovrstne dni. Če se ugotovi, da je vloga nepravočasna, mora to dejstvo svet ugotoviti s sklepom in kandidata izločiti iz nadaljnjega postopka. O tem dejstvu se kandidata obvesti po končanem postopku o imenovanju v obvestilu o tem, da ni izbran.

b) Popolnost

Vloge, ki so pravočasne, se v naslednjem koraku preveri tudi z vidika popolnosti. Popolnost vloge pomeni, da vloga izkazuje zahtevane pogoje s predloženimi dokazili. V razpisu ni mogoče določiti, da svet zavoda ne bo obravnaval nepopolnih vlog. Če prijavljeni kandidat ni predložil vseh potrebnih dokazil, se ga pozove k dopolnitvi vloge. Kandidatu je treba za to dati ustrezen rok (tri do osem dni). Pozove se ga pisno, lahko pa tudi po elektronski pošti ali telefonsko, če je v vlogi navedel ta načina kot načina sprejemanja obvestil v postopku. V razpisni dokumentaciji se zabeleži, kako je bilo obvestilo posredovano. Pri obveščanju je kandidata treba opozoriti, da bo v primeru nepravočasne dopolnitve vloge iz izbirnega postopka izločen, ker bo njegova vloga zavržena in v nadaljnjem postopku ne bo udeležen. Tudi o tem dejstvu se kandidata obvesti po končanem postopku o imenovanju.

c) Izpolnjevanje pogojev

Kandidat mora izpolnjevati vse pogoje ob oddaji vloge. Pogojev, ki jih izpolni med postopkom, ni mogoče upoštevati. Če kandidat ne izpolnjuje z zakonom in drugimi predpisi določenih pogojev (izobrazba, strokovni izpit, naziv, delovne izkušnje, nekaznovanost) svet zavoda sprejme sklep, da prijavljeni kandidat ne izpolnjuje zahtevanih pogojev, njegovo vlogo se zavrne in se ga zato izloči iz izbirnega postopka. Tudi o tem dejstvu se kandidata obvesti po končanem postopku o imenovanju.

Pridobitev mnenj

Svet zavoda si mora v skladu z drugim odstavkom 53. a člena ZOFVI pred odločitvijo o izbiri kandidata za ravnatelja pridobiti mnenje vzgojiteljskega oziroma učiteljskega zbora, obrazloženo mnenje lokalne skupnosti, na območju katere ima šola sedež, kadar je ustanovitelj šole samoupravna narodna skupnost, pa tudi mnenje te skupnosti ter tudi obrazloženo mnenje sveta staršev[17].

Pred odločitvijo o izbiri kandidata za ravnatelja javne poklicne, srednje tehniške in srednje strokovne šole, javne gimnazije, javnega dijaškega doma ter zavoda za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami si mora svet zavoda pridobiti še obrazloženo mnenje dijakov, pred odločitvijo o izbiri kandidata za ravnatelja javne višje strokovne šole pa obrazloženo mnenje študentov.

Svet za navedena mnenja vzgojiteljskega, učiteljskega oziroma predavateljskega zbora, lokalne skupnosti, sveta staršev, dijakov in študentov zaprosi pisno. Svet zavoda si mora mnenje vzgojiteljskega, učiteljskega oziroma predavateljskega zbora, obrazloženo mnenje lokalne skupnosti oziroma samoupravne narodne skupnosti, obrazloženo mnenje sveta staršev in obrazloženo mnenje dijakov in študentov pridobiti o vseh kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje za ravnatelja. Zakon določa 20-dnevni rok, v katerem so vzgojiteljski oziroma učiteljski zbor, svet staršev, lokalna skupnost in dijaki ter študenti dolžni dati mnenje o kandidatih. Svet zavoda odloča o izbiri med prijavljenimi kandidati, ki so vložili pravočasne in popolne vloge in pri katerih je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo pogoje za imenovanje. Svet odloča na podlagi pisne dokumentacije, morebitne predstavitve kandidatov in pridobljenih mnenj. Po izteku 20-dnevnega roka lahko svet odloča, četudi mnenja niso bila podana. Mnenje je namreč le ena izmed okoliščin, ki pomaga svetu pri ugotavljanju ustreznosti kandidata tudi z vidika sprejemljivosti v kolektivu, pri starših, dijakih, študentih in v lokalnem okolju.

Svet lokalni skupnosti (naknadno) ni dolžan predložiti rezultatov o izidu glasovanja o mnenju na vzgojiteljskem, učiteljskem in predavateljskem zboru in obrazloženega mnenja sveta staršev, dijakov in študentov, saj gre za ločena mnenja, ki jih poda vsak organ zase, z vidika svojih pristojnosti.

a) Mnenje vzgojiteljskega, učiteljskega oziroma predavateljskega zbora

Po razpravi o prijavljenih kandidatih vzgojiteljski, učiteljski oziroma predavateljski zbor tajno glasuje o mnenju za posameznega kandidata. Pri oblikovanju mnenja sodelujejo vsi strokovni delavci, ki so člani vzgojiteljskega, učiteljskega oziroma predavateljskega zbora, ne glede na to, ali imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen ali nedoločen čas, ali pa delo opravljajo na podlagi dogovora o dopolnjevanju učne obveznosti ter ne glede na trajanje in obseg zaposlitve (s polnim ali krajšim delovnim časom).

Vzgojiteljski, učiteljski oziroma predavateljski zbor po opravljenem glasovanju pripravi poročilo o glasovanju in rezultatih glasovanja ter ga posreduje svetu šole. Pogosto se pojavi vprašanje sklepčnosti in ugotavljanja večinske podpore. Za postopek oblikovanja mnenj v zakonodaji ni posebnih zahtev, kar pomeni, da je treba upoštevati splošna pravila sklepčnosti kolektivnih organov; lahko sklepa, če je prisotna večina članov. Problem nastane pri poročanju o podpori: posredovati je treba podatke, koliko je članov vzgojiteljskega, učiteljskega oziroma predavateljskega zbora, koliko je bilo prisotnih, kolikšno podporo je dobil posamezni kandidat med prisotnimi. Zakonodaja ne zahteva večinske podpore, presoja je prepuščena svetu zavoda.

Kdo pri imenovanju ravnatelja izrazi voljo zaposlenih, ki niso člani vzgojiteljskega, učiteljskega oziroma predavateljskega zbora (tehnično-administrativno osebje)?

Ravnatelj je predstojnik tudi nepedagoškemu kadru (tajnica, hišnik, kuharice itd.), vendar ZOFVI izrecno določa, da mnenje oblikujejo le strokovni delavci, člani učiteljskega oziroma vzgojiteljskega zbora. Drugi delavci na šoli pa lahko izrazijo svojo voljo preko članov sveta vrtca oziroma šole, ki jih zastopajo.

b) Mnenje sveta staršev

Svet staršev obrazloženo mnenje o vseh kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje, oblikuje na seji in ga navede v zapisniku. Mnenje potrdi z glasovanjem. Pravila glasovanja so enaka kot v vseh drugih primerih odločanja sveta staršev. Obrazloženo mnenje, opremljeno s podpisom predsednika sveta staršev, se posreduje svetu zavoda. Zakon ne predvideva izločitev iz glasovanja za družinske člane katerega od kandidatov.

c) Mnenje lokalne skupnosti (samoupravne narodne skupnosti)

Lokalna skupnost poda obrazloženo mnenje po postopku in na način, kot je določen s statutom oziroma aktom, sprejetim na podlagi statuta lokalne skupnosti (samoupravne narodne skupnosti). Pisno zaprosilo za mnenje svet lokalni skupnosti pošlje s poštno povratnico. Zaprosilu za mnenje svet priloži prijave vseh kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje za ravnatelja in dokazila.

Dogaja se, da lokalna skupnost zaprosi za podaljšanje 20-dnevnega roka za pripravo mnenja. Ali pa bo svet šole na željo občine počakal, da bo podala mnenje po roku, je pravica sveta šole, da se odloči. Pri tem mora upoštevati še roke, v katerih morajo biti opravljene posamezne predvidene faze imenovanja ravnatelja. Skladno z določbo 2. odstavka 58. člena ZOFVI je namreč trea upoštevati, da rok, v katerem bodo prijavljeni kandidati obveščeni o imenovanju, ne sme biti daljši od 4 mesecev od njegove objave.

Ponovno poudarjamo, da svet lokalni skupnosti ni dolžan predložiti rezultatov o izidu glasovanja o mnenju na vzgojiteljskem, učiteljskem in predavateljskem zboru in obrazloženega mnenja sveta staršev, dijakov in študentov, saj gre za ločena mnenja, ki jih poda vsak organ zase, v okviru svojih pristojnosti.

d) Mnenje dijakov

Dijaki obrazloženo mnenje o vseh kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje, oblikujejo na seji in ga navedejo v zapisniku. Obrazloženo mnenje, opremljeno s podpisom predsednika skupnosti dijakov, se posreduje svetu zavoda.

Kako dijaki oblikujejo svoje mnenje, je predvsem odvisno od njihove organiziranosti. Dijaška skupnost ni obligatorno združevanje. Je sicer običajna, lahko pa bi se zgodilo, da tudi ne bi bila organizirana. Če je organizirana, se mnenje oblikuje na način, kot se oblikujejo vse druge odločitve skupnosti, posebnih pravil ni. Če pa skupnosti ne bi imeli organizirane, bi moral za zbor dijakov organizacijsko poskrbeti ravnatelj. Pravila delovanja zbora dijakov bi moral zbor oblikovati na sami seji, če nima oblikovanih splošnih pravil odločanja (na primer poslovnik).

e) Mnenje študentov

Študenti obrazloženo mnenje o vseh kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje, oblikujejo na seji (podobno kot dijaki — točka d) študentskega sveta in ga navedejo v zapisniku. Obrazloženo mnenje, opremljeno s podpisom predsednika študentskega sveta, se posreduje svetu zavoda. Če na šoli študenti niso organizirali študentskega sveta, lahko študenti podajo pisno obrazloženo mnenje, oblikovano na način kot ga določi skupnost študentov.

Predstavitev kandidatov

Vsi organi, ki sodelujejo v postopku imenovanja, se lahko odločijo, da kandidate povabijo k predstavitvi. Glede tega dela postopka zakonodaja nima posebnih določb. Če se svet odloči za tovrstno obliko seznanitve s kandidati, mora biti to ustrezno formalno zabeleženo (vabila, zapisniki), lahko pa je posebej (neobvezno) urejeno tudi v poslovniku sveta zavoda. Predstavitve kandidatov se v praksi lahko poslužujejo tudi na učiteljskem zboru in svetu staršev. Nikjer pa ni posebej predpisano, ali tudi ta del postopka formalno – z vabili na predstavitev – izpelje svet šole. Gre torej za izvedbeno vprašanje, ki v zakonodaji ni tako podrobno urejeno, zato je ta del postopka v pristojnosti organov šole.

Čeprav gre pri morebitnih predstavitvah kandidatov pred učiteljskim zborom in svetom staršev za neobvezno fazo postopka, je tudi ta del (ne glede na to, kdo vabi na predstavitev) potrebno izpeljati formalno korektno, saj bi v nasprotnem primeru (npr. da možnost predstavitve ni bila dana vsem prijavljenim kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje) lahko prišlo do pravnih zapletov in sodnih sporov. Predstavitev lahko poteka pred posameznim organom, lahko pa se organizira tudi skupna predstavitev (posebne zakonske ureditve ni). Pri tem je treba biti posebej pozoren, da so vsi kandidati enako obravnavani. Na predstavitev se vabijo le kandidati, ki so oddali pravočasne in popolne vloge ter izpolnjujejo pogoje za imenovanje.

Člani sveta oziroma člani strokovnih organov šole gotovo pričakujejo, da bo prav razgovor razkril nekatere prednosti in pomanjkljivosti posameznih prijavljenih kandidatov (predvsem tistih, ki prihajajo od drugod in jih ne poznajo). Primerjalno bodo želeli oceniti kandidatovo poznavanje realne pedagoške problematike, njegovo poznavanje druge problematike, s katero se srečujejo ravnatelji, njegove poglede na potrebne spremembe, njegovo morebitno videnje razvoja konkretne šole, njegove komunikacijske spretnosti itd.

Izbira kandidata

Svet zavoda odloča o izbiri med prijavljenimi kandidati, ki so vložili pravočasne in popolne vloge in pri katerih je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo pogoje za imenovanje. Svet odloča na podlagi pisne dokumentacije, morebitne predstavitve kandidatov in pridobljenih mnenj. Po izteku 20-dnevnega roka lahko svet odloča, četudi mnenja niso bila podana. Mnenje je namreč le ena izmed okoliščin, ki pomaga svetu pri ugotavljanju ustreznosti kandidata tudi z vidika sprejemljivosti v kolektivu, pri starših, dijakih, študentih in v lokalnem okolju.

Predsednik sveta mora pred sklicem seje sveta preveriti, ali je bil z njegovo vlogo za oblikovanje mnenja seznanjen vzgojiteljski, učiteljski oziroma predavateljski zbor, svet staršev, dijaki in študenti oziroma ali je bila vloga vložena pri pristojnem organu občine ter ali je s poštno povratnico izkazana vročitev vloge pri pristojnem organu občine.

ZOFVI v 46. členu določa, da svet javnega vrtca oziroma javne šole odloča z večino glasov vseh članov. Opozarjamo na dosledno upoštevanje citiranega zakonskega določila. V nasprotju z zakonom bi torej bilo, če bi svet odločal z večino glasov prisotnih članov, zaradi česar bi bila tudi odločitev sveta zavoda o izbiri kandidata nezakonita. Načina glasovanja na svetu zavoda (javno, tajno) zakon ne predpisuje, zato svet ravna v skladu z določili akta o ustanovitvi in morebitnega poslovnika (pravil) sveta zavoda, ki naj bi vseboval(a) tudi podrobnejša določila o načinu dela sveta ter tudi o odločanju oziroma glasovanju. Če teh podrobnejših določil svet zavoda nima formalno urejenih, se člani sveta o načinu glasovanja odločijo sproti s posebnim sklepom na seji.

V postopku imenovanja ravnatelja višje strokovne šole kot organizacijske enote vzgojno-izobraževalnega zavoda predstavniki staršev in dijakov ne odločajo. V postopku imenovanja ravnatelja javne poklicne šole, srednje tehniške in srednje strokovne šole, javne gimnazije, javnega dijaškega doma ter doma za učence in zavoda za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, kot organizacijske enote vzgojno-izobraževalnega zavoda, predstavniki študentov ne odločajo.

O glasovanju in o izidu glasovanja svet zavoda oblikuje zapisnik.

Če v postopku izbire oziroma imenovanja ravnatelja nihče ne dobi potrebne večine, do izbire kandidata za ravnatelja oziroma do imenovanja ravnatelja ne pride, se postopek v tej fazi zaključi. V tem primeru je razpis potrebno v celoti ponoviti. Drugega kroga glasovanja za izbiro oziroma imenovanje ravnatelja ZOFVI ne pozna in torej zanj ni zakonske podlage.

Pridobitev mnenja ministra k predlogu za imenovanje – rok za izdajo mnenja

Ko svet izmed prijavljenih kandidatov izbere kandidata za ravnatelja, posreduje obrazložen predlog za imenovanje v mnenje ministru. Na spletnih straneh MIZŠ je dostopen obrazec (»PREDLOG ZA IMENOVANJE KANDIDATA/KANDIDATKE ZA RAVNATELJA/RAVNATELJICO«), iz katerega je razvidno, kaj je treba predlogu priložiti (Priloga 1).

Če k vlogi sveta zavoda niso priložene vse priloge, je taka vloga pomanjkljiva in jo mora svet po pozivu ministrstva dopolniti, kar lahko vpliva tudi na trajanje izvedbe postopka imenovanja ravnatelja.

Imenovanje ravnatelja

Po prejemu mnenja ministra svet odloči o imenovanju ravnatelja s sklepom[18]. Svet torej po prejemu mnenja ministra oziroma po preteku 30-dnevnega roka sprejme sklep o imenovanju. Pri tem ponovno opozarjamo, da v skladu s 46. členom ZOFVI svet javnega vrtca oziroma javne šole odloča z večino glasov vseh članov. Zoper odločitev sveta je možno sodno varstvo v skladu z zakonom, ki ureja zavode.

Če minister ne poda mnenja v 30 dneh od dneva, ko je bil zanj zaprošen, lahko svet odloči o imenovanju ravnatelja brez tega mnenja.

Če je mnenje ministra negativno, ker izbrani kandidat ne izpolnjuje vseh predpisanih pogojev oziroma je bil kršen postopek izbire in je takšna kršitev bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata, bi bilo morebitno imenovanje takega kandidata v nasprotju s predpisi. Nezakonitost lahko ugotovi šolska inšpekcija, ki naloži svetu razveljavitev postopka, ali sodišče, če bi neizbrani kandidat uveljavljal sodno varstvo.

Če izbranega kandidata svet po pridobitvi mnenja ministra ne bi imenoval, je potrebno že začeti postopek zaključiti z ugotovitvenim sklepom, da izbrani kandidat ni bil imenovan, nato pa v celoti začeti z novim postopkom imenovanja ravnatelja. O tem se obvesti vse prijavljene kandidate.

Minister poda mnenje k izbranemu kandidatu v postopku imenovanja le enkrat, kar pomeni da mora svet po prejemu mnenja ministra v vsakem primeru zaključiti postopek imenovanja za izbranega kandidata. To torej pomeni, da ni možno v okviru istega postopka zaprositi za mnenje večkrat.

Odločitev sveta o imenovanju ravnatelja je zadnje dejanje v postopku. Če svet ne izglasuje imenovanja, mora sprejeti sklep, da se razpisni postopek konča, in ponoviti javni razpis za imenovanje ravnatelja. Če bi to pomenilo, da ponovljenega postopka ni mogoče ponovno pravočasno izpeljati do izteka mandata aktualnemu ravnatelju, je svet dolžan imenovati vršilca dolžnosti ravnatelja in postopek ponoviti. Če v osmih dneh po prenehanju mandata ravnatelju svet vršilca dolžnosti ravnatelja ne imenuje, vršilca dolžnosti ravnatelja v naslednjih osmih dneh imenuje minister[19].

Obveščanje kandidatov

O odločitvi o imenovanju ravnatelja svet pisno obvesti vse prijavljene kandidate. Kandidatom, ki so bili izločeni iz postopka zaradi nepravočasnosti, nepopolnosti vloge ali neizpolnjevanja pogojev, mora svet v obvestilu to posebej obrazložiti.

V skladu s 36. členom Zakona o zavodih mora svet zavoda obvestiti vsakega prijavljenega kandidata o imenovanju in ga poučiti, da ima pravico pregledati razpisno gradivo in v 15 dneh po prejemu obvestila zahtevati sodno varstvo pri pristojnem delovnem in socialnem sodišču (ki je pristojno za tovrstne spore), če je mnenja, da je za izvedbo razpisa bil kršen določeni postopek in da je takšna kršitev bistveno vplivala na odločitev o imenovanju kandidata ali da imenovani kandidat ne izpolnjuje v razpisu določenih pogojev.

Iz navedenega tako izhaja, da mora svet zavoda vse prijavljene kandidate o imenovanju obvestiti, tako da jim pošlje obvestilo o imenovanju šele po zaključenem imenovanju in ne že tedaj, ko izbere ravnatelja in si mora k predlogu za imenovanje pridobiti mnenje ministra. Glede pravice neizbranega kandidata do vpogleda v razpisno gradivo pa iz smiselne razlage zakonske določbe izhaja, da je potrebno neizbranemu kandidatu omogočiti pregled dokumentacije v roku, ki mu še omogoča uveljavljanje sodnega varstva[20].

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je na spletnih straneh objavilo tudi osnutke obrazcev, med njimi tudi obrazec za obveščanje kandidatov za ravnatelja[21].

Pogodba o zaposlitvi ravnatelja, direktorja, vršilca dolžnosti

Po opravljenem postopku imenovanja ravnatelja, direktorja, svet (v njegovem imenu predsednik sveta) z imenovanim podpiše pogodbo o zaposlitvi. Pogodbo o zaposlitvi je treba podpisati pred nastopom mandata. V pogodbi o zaposlitvi je treba jasno določiti dan nastopa mandata. V skladu z navodili ministrstva je treba pogodbo o zaposlitvi posredovati v vednost ministrstvu.

Če je bil imenovan vršilec dolžnosti ravnatelja, se z njim sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas do imenovanja ravnatelja, največ pa za eno leto.

Posebnosti pri imenovanju direktorja

Za direktorja javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda iz 55. člena ZOFVI je lahko imenovan, kdor ima izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje, najmanj pet let izkušenj in opravljen ravnateljski izpit.

V postopku imenovanja direktorja mnenja vzgojiteljskega, učiteljskega oziroma predavateljskega zbora, sveta staršev, lokalne skupnosti, dijakov in študentov svetu zavoda ni potrebno pridobiti. Pred imenovanjem in razrešitvijo si mora svet pridobiti mnenje ministra, razen če se direktorja razreši na njegov predlog.

Pogoji in postopek za imenovanje ravnatelja višje strokovne šole iz četrtega odstavka 53. člena ZOFVI se smiselno uporabljajo tudi za imenovanje direktorja višje strokovne šole, ki je skladno z določili 6. in 7. člena Zakona o višjem strokovnem izobraževanju organizirana kot javni izobraževalni zavod.

Pri imenovanju direktorja se uporabljata določbi četrtega in petega odstavka 53. člena tega zakona.

Razrešitev ravnatelja, direktorja

ZOFVI v 59. členu glede na posebnosti v postopku imenovanja ureja zgolj postopek razrešitve ravnatelja. Sicer pa se za razrešitev ravnatelja in direktorja, ko gre za razloge za razrešitev uporablja 38. člen. Zakona o zavodih.

V skladu z navedenim členom je svet dolžan razrešiti ravnatelja (direktorja):

– če ravnatelj (direktor) sam zahteva razrešitev,

– če nastane kateri od razlogov, ko po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem zakonu,

– če ravnatelj (direktor) pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov organov zavoda ali ravna v nasprotju z njimi,

– če ravnatelj (direktor) s svojim nevestnim in nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda.

Svet mora pred sprejemom sklepa o razrešitvi seznaniti ravnatelja, direktorja z razlogi zanjo in mu dati možnost, da se o njih izjavi.

V nadaljevanju velja zgolj za razrešitev ravnatelja:

– Svet s predlogom za razrešitev ravnatelja seznani lokalno skupnost, učiteljski zbor, svet staršev, dijake in študente.

– Svet obrazložen predlog za razrešitev ravnatelja posreduje v mnenje ministru. Svetu ni treba zaprositi za mnenje ministra, če se ravnatelja razreši na njegov predlog. V tem primeru svet o razrešitvi ravnatelja obvesti ministrstvo.

– Če minister ne poda mnenja v 30 dneh od dneva, ko je bil zanj zaprošen, lahko svet odloči o razrešitvi ravnatelja brez tega mnenja.

– Svet po prejemu mnenja ministra oziroma po preteku 30-dnevnega roka odloči o razrešitvi s sklepom in ga vroči ravnatelju. Zoper odločitev sveta je možno sodno varstvo v skladu z Zakonom o zavodih.

[1] V nadaljevanju ZOFVI.

[2] ZOFVI, 48. člen, 2. odstavek.

[3] (Katerikoli) neizbrani kandidat lahko zaradi kršitve določb o izločitvi vloži izpodbojno tožbo (prvi odstavek 33. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), s katero zahteva razveljavitev sklepa o izbiri.

[4] Ur. l . RS, št. 69/11, s spremembami, v nadaljevanju ZIntPK.

[5] ZUP: Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 – ZDeb).

[6] Spletni naslov: http://www.edusinfo.si/medijsko-sredisce/v-srediscu/145335 (na dan, 2. 5. 2022)

[7] Objavljeno je na spletni strani komisije v rubriki Odločitve in mnenja komisije – Načelna mnenja, na strani: https.//www.kpk-rs-si/sl/nadzor-in-preiskave/odlocitve-in-mnenja-komisije/nacelna-mnenja .

[8] Listine in dokazila, ki jih je kandidat dolžen priložiti, so:

– dokazila o izobrazbi,

– dokazila o doseženi delovni dobi,

– dokazilo o imenovanju v naziv (mentorja, svetnika, svetovalca, predavatelja višje šole),

– dokazilo o opravljenem ravnateljskem izpitu,

– program vodenja zavoda,

– potrdilo o nekaznovanosti , ki ga izda Ministrstvo za pravosodje in javno upravo,

– potrdilo sodišča, da kandidat/ka ni v kazenskem postopku, ki ga izda krajevno pristojno okrajno sodišče,

– potrdilo, da pri katerem koli drugem sodišču zoper kandidata/-ko ni uveden kazenski postopek za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost.

[9] Uradni list RS, št. 86/04 in 100/13.

[10] Uradni list RS, št. 9/18, 14/20, 167/20, 172/21 in 68/22.

[11] Uredba o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 9/18, 14/20, 167/20, 172/21 in 68/22), 35. člen.

[12] Vloge na razpis za ravnatelja seveda tajnica neposredno ne sme odpreti.

[13] Uredba o upravnem poslovanju, 36. člen.

[14] Sveti zavodov zaradi ekonomičnosti postopka lahko izmed članov sveta oblikujejo komisijo za izvedbo predhodnega postopka, ki je pooblaščena za posamezna administrativna opravila (npr. odpiranje vlog kandidatov, preverjanje ustreznosti vlog in evidentiranje morebitnih nepopolnih vlog, priprava administrativnih podlag za delo in odločanje sveta zavoda, priprava poročila za sejo sveta zavoda in druga opravila).

[15] Pri tem je iz varnostnih razlogov smiselno zahtevati overjene fotokopije dokumentov. Overitev lahko opravite na katerikoli upravni enoti, ne glede na kraj stalnega ali začasnega prebivališča. Overitev lastnoročnega podpisa, prepisa ali kopije, ki jo opravimo na upravnih enotah v Republiki Sloveniji, je enakovredna notarski overitvi, a namenjena zgolj uporabi v upravnih postopkih. Pri overitvi prepisa ali kopije uradna oseba skrbno preveri prepis ali kopijo dokumenta z izvirno listino. Če se prepis ali kopija v celoti ujemata z izvirnikom, ju s potrdilom overi in overitev vpiše v evidenco.

[16] Okrožnica Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, številka: 603-15/2016, z dne, 30.3.2016.

[17] Ali je dovoljeno posredovanje podatkov kandidatov za ravnatelja članom sveta zavoda?

Informacijski pooblaščenec o tem meni (https://e-ravnatelj.si/vsebine/sodna-praksa-in-odlocbe/mnenja-in-odlo%C4%8Dbe-informacijskega-poobla%C5%A1%C4%8Denca/posredovanje-podatkov-kandidatov-za-ravnatelja-%C4%8Dlanom-sveta-zavoda/ ):

Opisana obdelava osebnih podatkov je obdelava v okviru upravljavca, saj je svet zavoda del šole in so se njegovi člani kot taki upravičeni seznaniti z vsemi podatki, ki jih potrebujejo za opravljanje svojega dela. Teh podatkov pa člani sveta zavoda ne smejo posredovati naprej brez ustrezne pravne podlage. Glede na to, da posamezniki, ki so člani sveta zavoda, v tem organu ne zastopajo svojih osebnih interesov, temveč delujejo v imenu in za račun organa (sveta zavoda), kot posamezniki opravljajo neke vrste javno funkcijo tega organa. Pravna podlaga za obdelave osebnih podatkov za namene izvajanja teh funkcij (zgolj za namene njihovega izvajanja nalog oziroma sodelovanja v svetu zavoda) bi tako lahko, v povezavi s področnim zakonom, ki ureja delo sveta zavoda, izhajala bodisi iz četrti odstavka 9. člena ZVOP-1 (nujnost obdelave za izvrševanje zakonitih nalog, obveznosti oz. pristojnosti javnega sektorja) bodisi iz točke (e) prvega odstavka 6 člena Splošne uredbe o varstvu podatkov v povezavi z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) in drugimi predpisi, ki urejajo pristojnosti in naloge sveta zavoda ter postopek imenovanja ravnatelja.

[18] S sklepom se odloča o vprašanjih, ki se tičejo postopka. Pisni sklep obsega: uvod, naziv, izrek (dispozitiv), obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu, če se izda v fizični obliki, lastnoročni podpis uradne osebe, če se izda v elektronski obliki, elektronski podpis uradne osebe, ki je v skladu z zakonom, ki ureja elektronski podpis, enakovreden lastnoročnemu podpisu. Če se sklep v skladu z zakonom izdela samodejno, ima lahko namesto podpisa faksimile. Uvod sklepa obsega: ime organa, ki sklep izdaja, predpis o njegovi pristojnosti, način uvedbe postopka, osebno ime kandidata ter na kratko označeno zadevo, za katero gre v postopku. V izreku se odloči o predmetu postopka, torej o imenovanju ravnatelja. Obrazložitev sklepa obsega: razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšen sklep. Pouk o pravnem sredstvu: Vsak prijavljeni kandidat ima pravico pregledati razpisno gradivo in v 15 dneh po prejemu tega sklepa zahtevati sodno varstvo pri pristojnem delovnem in socialnem sodišču, če misli, da je bil kršen za izvedbo razpisa določeni postopek in da je ta kršitev bistveno vplivala na odločitev o imenovanju kandidata ali da imenovani kandidat ne izpolnjuje v razpisu določenih pogojev. (Več osnutkov obrazcev je v okrožnici Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport št. 603-15/2016, z dne 30. 3. 2016. – glej Priloge)

[19] ZOFVI, 54. člen.

[20] Primer (ECLI:SI:VDSS:2016:PDP.1206.2015): Tožnik je v tožbenem zahtevku med drugim predlagal tudi razveljavitev obvestila tožniku, s katerim je svet tožene stranke na razpisano delovno mesto ravnatelja imenoval določeno kandidatko. Namen tega obvestila je bil v seznanitvi tožnika (kot kandidata) o izbiri in ga poučiti, da lahko pregleda razpisno gradivo in v 15 dneh po prejemu obvestila zahteva sodno varstvo pri pristojnem sodišču. Obveznost izdaje tega obvestila je toženi stranki nalagal 36. člen ZZ. Glede na 36. člen ZZ lahko sodišče v zvezi z zakonitostjo imenovanja ravnatelja ugotavlja le, ali je izbrani kandidat izpolnjeval razpisne pogoje oziroma ali je bil kršen za izvedbo razpisa določen postopek, pa je ta kršitev lahko bistveno vplivala o izbiri kandidata. V okviru teh postopkov lahko neizbrani kandidat izpodbija odločitev organa pristojnega za imenovanje o izbiri (ali neizbiri). Zoper sporno obvestilo o imenovanju, ki po svoji naravi ni odločitev, pa tožnik kot neizbrani kandidat nima sodnega varstva. Zato je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v zvezi z navedenim obvestilom razveljavilo in tožnikovo tožbo v tem delu zavrglo. Postopek v zvezi z izbiro kandidata za ravnatelja tožene stranke in postopek v zvezi z imenovanjem ravnatelja tožene stranke je potekal skladno z veljavnimi predpisi, to je ZZ in ZOFVI. Prav tako je kandidatka, ki je uspela v postopku izbire kandidata in ki je bila kasneje imenovana za ravnateljico, izpolnjevala pogoje za zasedbo delovnega mesta ravnatelja tožene stranke. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti postopka tožene stranke glede imenovanja ravnatelja.

[21] Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Okrožnica št. 603-15/2016, z dne 30.3.2016.

Za uporabo priljubljenih vsebin se prijavite.