Dandanes je poslovanje ne le v zasebnem, ampak tudi v javnem sektorju usmerjeno k rezultatom. Filozofija vodenja temelji na postavljanju strateških ciljev in strategij, planskih nalog in aktivnosti sektorjev, oddelkov, posameznih zaposlenih, ki so potrebni za njihovo uresničevanje. Ciljno vodenje v vse bolj globalizirani družbi (ob posnemanju najbolj tržno naravnanega gospodarstva – ZDA) lahko zahteve varstva osebnih podatkov doživlja kot zavoro, kot oviro za hitro in stroškovno ugodno doseganje zastavljenih rezultatov. Vendar se mora ravnatelj kot predstojnik upravljavca osebnih podatkov zavedati, da je varstvo osebnih podatkov temeljna človekova pravica, ki jo Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91; URS) ureja v 38. členu in uživa temu primerno visoko mesto na lestvici pravic. Neustavni, nezakoniti in nepooblaščeni posegi v informacijsko zasebnost, kot tudi poimenujemo varstvo osebnih podatkov, pa so predmet inšpekcijskega nadzora Informacijskega pooblaščenca in sankcionirani v prekrškovnem postopku.
Po vstopu Republike Slovenije v Evropsko unijo je bila z evropsko zakonodajo usklajena tudi zakonodaja na področju varstva osebnih podatkov. Tako je bil Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 67/07; ZVOP-1), ki je veljal od 1. 1. 2005, v celoti usklajen z Direktivo št. 95/46/ES o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov.
Reforma evropskega zakonodajnega okvira za varstvo osebnih podatkov leta 2018 je prinesla nekaj pomembnih novosti tako za posameznike kot za upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov. Ključni pravni akt reforme je Splošna Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov; uredba oz. GDPR), ki se uporablja od 25. 5. 2018. Konec leta 2022 pa je bil sprejet tudi novi Zakon varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št, 163/22; ZVOP-2), ki se uporablja od 26. 1. 2023.
ZVOP-2 dopolnjuje GDPR, zato je treba njegove določbe interpretirati v skladu z GDPR, saj se v pretežnem delu tudi navezuje na vsebinska področja GDPR. GDPR opredeljuje ključne definicije, temeljna načela in pravne podlage ter ostale obveznosti upravljavcev in obdelovalcev, medtem ko ZVOP-2 prinaša nekaj pomembnih novosti, med drugim:
- institut prijavitelja s posebnim položajem ter postopek uveljavljanja pravic posameznika,
- posredovanje osebnih podatkov v javnem in zasebnem sektorju,
- drugačno ureditev videonadzora,
- spremembe glede povezovanj zbirk osebnih podatkov
- spremenjeno ureditev biometrije,
- podlage za uveljavitev kodeksov ravnanja in potrjevanja (certifikacije),
- dodatne pogoje glede pooblaščenih oseb za varstvo osebnih podatkov (DPO),
- posebne zahteve glede varnosti osebnih podatkov, sledljivosti in ocen učinka,
- pristojnosti Informacijskega pooblaščenca,
- ureditev obdelave osebnih podatkov za raziskovalne, arhivske in statistične namene,
- pravne podlage za izrekanje sankcij po GDPR.
Posamezna področja oziroma dejavnosti pa so še vedno posebej normirane v področnih zakonih, ki so v razmerju do GDPR in ZVOP-2 specialni zakoni. Tako obdelavo osebnih podatkov na področju predšolske vzgoje, osnovnega in srednjega šolstva poleg GDPR in ZVOP-2 urejajo še:
- Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja,
- Zakon o vrtcih,
- Zakon o osnovnih šolah,
- Zakon o glasbenih šolah,
- Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju,
- Zakon o gimnazijah,
- Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami in
- Zakon o šolski prehrani.
Poleg zakonskih določb je treba upoštevati tudi nekatera določila podzakonskih predpisov. Ta sicer glede na ustavno zapoved o urejanju obdelave osebnih podatkov z zakonom lahko urejajo le načine obdelave, pooblastila zanjo znotraj upravljavca ipd., ne morejo pa predstavljati samostojne pravne podlage za obdelave osebnih podatkov.
Seveda pa ravnatelj ne sme pozabiti na varstvo osebnih podatkov svojih zaposlenih, ki ga poleg ZVOP-1 ureja tudi Zakon o delovnih razmerjih ((Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22 in 54/22 – ZUPŠ-1); ZDR-1) in na Zakon o evidencah s področja dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/06; ZEPDSV). Ta ureja zbirke osebnih podatkov, ki jih je o svojih zaposlenih dolžan voditi delodajalec. Vidike varstva osebnih podatkov v okviru delovnih razmerij podrobno in razumljivo opisujejo smernice Informacijskega pooblaščenca, ki so dostopne na: https://www.ip-rs.si/publikacije/priro%C4%8Dniki-in-smernice/smernice-po-splo%C5%A1ni-uredbi-o-varstvu-podatkov-gdpr/varstvo-osebnih-podatkov-v-delovnih-razmerjih.