Ravnatelj oz. direktor zavoda ima temeljno nalogo, da organizira in vodi poslovanje zavoda. Posebno pozornost mora posvetiti finančnemu poslovanju. Pri tem mora stremeti, da vzpostavi takšen sistem notranjih kontrol, ki se odraža v:

• preglednosti, zanesljivosti in pravilnosti vseh evidenc premoženja,
• sprotnem nadzoru nad finančnim poslovanjem,
• sprotnem pregledovanju nad realizacijo finančnega poslovanja (prilivov in odlivov),
• poročanju o stanju v zavodu tako na vsebinskem kot finančnem področju zaposlenim, organom upravljanja – svetu zavoda in ustanoviteljem kot tudi resornemu ministrstvu. 

Vse te odgovornosti so predpisane v številnih zakonih in predpisih (Zakon o zavodih, akt o ustanovitvi zavoda, Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja –ZOFVI, Zakon o finančnem poslovanju, Zakon o računovodstvu, Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 itd.).

In kako naj se tega loti, da ne bo kršil predpisov oz. kako naj prepreči nepravilnosti na finančno računovodskem področju? Odgovor je preprost. Spoznati se mora z osnovnimi pojmi in imeti »dobrega« računovodja, ki ga bo opozarjal in dajal usmeritve pri njegovim odločanju. Da pa bo lahko vzpostavil takšen odnos, da mu bodo podatki iz računovodskih evidenc in poročil pripomoček oz. pomoč pri odločanju, mora vedeti,kaj lahko in mora zahtevati od računovodje. Proučiti in poznati mora ne samo sistematizacijo delovnega mesta računovodje ampak tudi vlogo računovodje v zavodu.

V kategoriji ZAKONODAJA/FINANCE lahko najdete vse navedene zakonske predpise.

Obrazložitev osnovnih pojmov

Kot smo že dejali, se ravnatelji pri svojem delu srečujete s pojmi, ki na prvi pogled pomenijo enako: npr. priliv – prejemek – prihodek ali pa odliv –izdatek – odhodek. Na prvi pogled za neekonomista to meni isto, vendar pa za ekonomista oz. poznavalca teh pojmov ni enako, ali rečemo priliv ali prejemek ali prihodek. Pomembno je, da ravnatelj pozna razlike med temi pojmi, če želi izdelati finančni načrt za svoj zavod ali pa v poslovnem poročilu predstaviti poslovanje svojega zavoda ali pa spremljati dnevno poslovanje.

Priliv –prejemek – prihodek

Priliv pomeni povečanje denarnih sredstev na našem računu in predstavlja poplačilo naših prihodkov, ki so nastali v preteklosti, se pravi, da priliv in prihodek nista časovno usklajena.

Prejemek prav tako pomeni povečanje denarnih sredstev, vendar predstavlja povečanje denarnih sredstev v gotovini in predstavlja poplačilo naših prihodkov. Prejemek lahko pomeni tudi prihodek, kadar nam kupec takoj plača neko storitev, ne pa da mu damo plačilo na odlog. Če mu dovolimo plačilo na odlog, npr. plačilo v 8 ali 15 dneh, govorimo o prilivu in ne o prejemku.

Razliko med prilivom in prejemkov predstavlja samo način poplačila, priliv nastane pri negotovinskem plačevanju (iz enega transakcijskega računa na drugega, to se izvaja preko UJP), medtem ko prejemek pomeni poplačilo v gotovini (npr. najemnik za telovadnico poravna račun na naši blagajni).

Prihodek pa je ekonomska kategorija, ki pomeni vrednost, ki jo zavod ustvari v določenem obdobju. Praviloma je to zmnožek prodanih količin proizvodov in storitev ter njihovih cen.

Odliv – izdatek – odhodek

Odliv pomeni zmanjšanje denarnih sredstev na našem računu in predstavlja poplačilo naših odhodkov, ki so nastali v preteklosti, kar pomeni, da odliv in odhodek nista časovno usklajena. Npr. 5. januarja imamo izplačilo plač za mesec december, kar pomeni, da imamo v mesecu januarju zmanjšanje naših denarnih sredstev za odhodek, ki je nastal v mesecu decembru. In kaj to pomeni v praksi? Izplačilo 5. januarja bomo vključili v finančni plan novega leta med odhodke, medtem ko bomo dejanske odhodke za plače za mesec december vključili v izkaz poslovnega izida za preteklo leto.

Izdatek prav tako pomeni zmanjšanje naših denarnih sredstev, vendar v gotovini in običajno tudi ni časovne usklajenosti z odhodki.

Odhodek je prav tako ekonomska kategorija, ki predstavlja, koliko odhodkov je imel zavod v obdobju, praviloma je to seštevek vseh stroškov in odhodkov (npr. stroški plač, materiala, storitev itd.).

Prikazujemo naslednje situacije primerov odnosov med prihodki in prejemki ter odhodki in izdatki

• Prihodki, ki so hkrati prejemki: prejem plačila računa za najem, ki smo ga izdali na isti dan, ko dobimo plačilo, in sicer z gotovino.
• Prihodki, ki še niso prejemki: izdan račun in prejem plačila v 15 dneh (najprej prihodek, nato prejemek).
• Prihodki, ki niso prejemki: neplačan račun, inventurni presežek zalog (izredni prihodek).
• Prejemki, ki niso prihodki: prejem posojila v gotovini na transakcijski račun.
• Prejemki, ki še niso prihodki: prejem plačila po predračunu (najprej prejemek, nato prihodek).
• Odhodki, ki so hkrati izdatki: plačilo storitev ali materiala z gotovino.
• Odhodki, ki še niso izdatki: prejetje računa in plačilo v 30dneh.
• Odhodki, ki niso izdatki: odpisana terjatev.
• Izdatki, ki niso odhodki: nakup opreme, vračilo posojila.
• Izdatki, ki še niso odhodki: plačilo po predračunu.

Ravnatelj mora pri svojem delu upoštevati naslednje:

1. Pri izdelavi finančnega plana za določeno obdobje, npr. za leto 2013, na strani prihodkov upošteva vse prilive in prejemke za obdobje od 1.1. do 31.12. 2013.Ne glede na to, kdaj so prihodki nastali (prihodki iz leta 2012, ki niso bili plačani v letu 2012), predstavljajo prilive leta 2013. Prav tako tudi na odhodkovni strani. Tukaj pri planiranju in spremljanju finančnega toka prihaja do razlik med spremljanjem poslovanja po računovodski plati glede na načelo datuma nastanka poslovnega dogodka in dejanskega denarnega toka (“cashflow”), pa čeprav gledamo enako obdobje. Prejemki oz. prilivi in izdatki oz. odlivi vplivajo na denarno stanje zavoda, na njegovo likvidnost. Vsekakor je finančni plan razdeljen glede na vire financiranja in vrste odlivov.

2. Pri pojasnjevanju uspešnosti poslovanja za obravnavano leto pa bo v svojem poslovnem poročilu finančne podatke pojasnjeval s stališča uspešnosti. Na strani prihodkov kot odhodkov bo pojasnil doseganje oz. nedoseganje po posameznih virih in vzroke, zakaj je prišlo do odstopanja.

Katere podatke morate in lahko zahtevate od svojih strokovnih služb in kje jih dobite?

Da bo lahko ravnatelj pravi sogovorec z računovodjem, pa mora v prvi vrsti dobro poznati delovanje zavoda, ki ga vodi. Zlasti dobro mora poznati …

1. Vse registrirane dejavnosti zavoda: za katere dejavnosti je zavod registriran (ne samo osnovna dejavnost, npr. osnovnošolsko izobraževanje, ampak s katerimi drugimi dejavnostmi se še lahko zavod ukvarja (npr. oddajanje premoženja v najem, prodaja knjig, izvajanje neformalnega izobraževanja itd.)). Vse to potrebuje, da bo lahko v svojih planih in realizacijah opredeljeval, kaj je javna služba in kaj je tržna dejavnost. Vsi ti podatki so v Aktu o ustanovitvi zavoda.

2. Na podlagi teh informacij o registraciji bo spoznal vire, iz katerih lahko pridobiva prihodke, se pravi vire financiranja – svoje financerje.

3. Dejavnosti, s katerimi se zavod ukvarja, narekujejo strukturo in vrste stroškov. Poznavanje strukture in vrste stroškov mu bo v pomoč pri pojasnjevanju v poslovnem poročilu k letnim izkazom, kjer bo lahko na podlagi kazalcev in kazalnikov za merjenje uspeha pri doseganju ciljev pojasnjeval odstopanja od zastavljenih ciljev.

4. Osnovne ekonomske pojme in izraze (podrobnejša obrazložitev v poglavju “Obrazložitev osnovnih pojmov«) – Dobro poznavanje teh pojmov mu je v pomoč pri načrtovanju investicij, zaposlovanju, rednem delovanju zavoda.

Primer – nova investicija bodisi v opremo ali zgradbo

Če ve, kakšen vpliv ima investicija na premoženje zavoda, nima težav pri sestavi finančnega plana za obdobje, v katerem so bo investicija izvajala, v finančnem planu pa opredeli to novo investicijo kot investicijski odhodek. Glede na vrednost investicije in obseg so lahko viri financiranja investicije različni (od ustanovitelja, resornega ministrstva, iz projekta, lastna sredstva, presežek prihodkov nad odhodki).

V izkazu uspeha ta investicija predstavlja samo strošek amortizacije, se pravi, da strošek ni celotna investicija, ampak se bo učinek investicije izkazoval preko stroška amortizacije.

Pri nabavi novih osnovnih sredstev – nove investicije je treba misliti tudi, , da obraba osnovnih sredstev (neopredmetenih in opredmetenih) predstavlja v računovodskem smislu strošek amortizacije, vendar v javnem sektorju se ta strošek amortizacije lahko pokriva iz več virov:

• iz lastnih sredstev: če je strošek amortizacije vključen v ceno naših storitev ali pa je vir pridobitve novega osnovnega sredstva tržna dejavnost;
• v breme sredstev v upravljanju: če od ustanovitelja ne dobimo namenskih sredstev za pokrivanje stroškov amortizacije za naša osnovna sredstva.

Primer: javna služba, tržna dejavnost, materialni stroški, njihovo pokrivanje, vrste

Zavod lahko poleg javne službe opravlja tudi tržno dejavnost. Zaradi tega moramo tako v finančnem načrtu kot v izkazih uspeha (realizacija) prihodke spremljati po obeh dejavnosti.

9. čl. Zakona o računovodstvu nalaga ločeno izkazovanje prihodkov iz javne službe in iz tržne dejavnosti, kar pomeni, da moramo na strani prihodkov imeti evidenco sredstev javnih financ in drugih sredstev za opravljanje javne službe in sredstev, pridobljenih s prodajo storitev in blaga na trgu. Dejavnosti javne službe se ne opravlja z namenom pridobivanja presežka prihodkov nad odhodki oz. dobička, ampak je njen namen zadovoljevanje javnega interesa za posamezno dejavnost. Tržna dejavnost pomeni gospodarsko dejavnost, pri kateri ugotavljamo uspešnost poslovanja, vendar pa, če ugotovimo dobiček, ga moramo v skladu z aktom o ustanovitvi nameniti za delovanje osnovne dejavnosti, torej za javno službo. Svet zavoda v svojem sklepu določi ceno za storitve iz tržne dejavnosti. Cena največkrat pokriva le stroške, ki so povezani s to dejavnostjo, morala pa bi tudi splošne stroške in stroške amortizacije.

V praksi prihaja do problemov pri razumevanju, kaj je pridobitna in kaj je nepridobitna dejavnost. Ta vidik je prisoten pri sestavi obračuna davka od dohodka pravnih oseb – davčni bilanci. Tukaj pa ni pomembna ekonomska delitev, kaj je pridobitna dejavnost (tržna dejavnost), ampak je pomembna opredelitev z vidika Pravilnika o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti (Uradni list RS, št. 109/07 in 68/09), kjer razvrstimo knjigovodske prihodke po viru financiranja. Tako so tudi prihodki javne službe, ki so financirani s strani uporabnikov (staršev, podjetij), opredeljeni kot pridobitni.

V izkazih uspeha je treba v skladu z določili ZOFVI, zlasti če je financer lokalna skupnost – občina, razkriti način financiranja materialnih stroškov. Zaradi tega oblikujemo stroškovno računovodstvo, kjer določimo stroškovne nosilce (po vrstah dejavnosti in po projektih) in stroškovna mesta. Ravnatelj pri oblikovanju stroškovnih mest in nosilcev tvorno sodeluje, čeprav je v operativnem delu to domena računovodstva. Prav tako daje smernice in pobude za določitev sodil, ki jih potrebujemo pri delitvi posameznih vrst stroškov na stroškovna mesta.

Stroški delovanja zavoda so sestavljeni iz stroškov materiala, storitev, stroškov dela, finančnih in izrednih odhodkov. V poslovnem poročilu ravnatelj poda oceno gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti poslovanja z vidika fizičnih, finančnih in opisnih kazalnikov. Zlasti za finančne kazalnike potrebuje podrobnejšo analizo stroškov po vrstah in nosilcih. Če se iz tržne dejavnosti financira stroške delovanja zavoda, je treba podrobno pojasniti, kako je sestavljena kalkulacija cene in kakšna so sodila, ki jih uporablja za določitev višine stroškov, zlasti materiala in storitev, odhodkov za amortizacijo, vzdrževanja.

Sodelovanje z računovodstvom

Ravnatelj potrebuje pri svojem odločanju različne računovodske podatke in informacije. Pri svojem delu je zavezan vzpostavitvi in delovanju ustreznega sistema računovodstva oz. finančnega poslovanja in njenega nadzora. Računovodstvo razpolaga z vsemi finančnimi in računovodskimi podatki in je v skladu z vlogo računovodje in njegovo razmejitvijo nalog pristojno, da ravnatelja oskrbi z vsemi temi podatki. Je pa res, da vseh podatkov ne potrebuje vsak dan, nekatere potrebuje mesečno, nekatere pa samo enkrat na leto.

Dnevni podatki računovodstva

• stanje denarnih sredstev na zakladniškem računu (UJP)
• večji odlivi za naslednji dan: plačilo dobaviteljem, izplačilo plač, drugih prejemkov iz delovnega razmerja
• večji prilivi: prilivi od projektov, ustanoviteljev, večji kupci

Mesečni podatki

• višina fakturirane realizacije za tržno dejavnost in javno službo
• spremljanje finančnega plana po prihodkih in odhodkih: opozarjanje na bistvena odstopanja pri posameznih postavkah. Ta podatek je izredno pomemben, da lahko ravnatelj sprejema odločitve ali glede prostih sredstev za posamezno nabavo bodisi učil, osnovnih sredstev, materiala za izvajanje programa.
• stanje terjatev in obveznosti: po zapadlosti po strankah in zneskih. Če so terjatve že zapadle, določi aktivnosti za izterjavo (opominjanje, izvršba). Tudi na strani obveznosti mora imeti podatek o zapadlosti in vrstah (obveznosti do države iz naslova DDV ali prispevkov, obveznosti do dobaviteljev (dogovarjanje za odlog plačila na kasnejši datum).
• višina pomembnejših stroškov, zlasti stroškov dela, materialnih stroškov
• poročanje o oddanih obračunih na davčno upravo (DDV-obračun, če ste zavezanci za DDV, statistična poročila)

Kvartalni, polletni in letni podatki

• Izpis izkaza uspeha po načelu denarnega toka: primerjamo z našim finančnim planom, kar bomo za leto 2013 in 2014 morali poročati v skladu s 51.čl. Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 našim ustanoviteljem (rok 15.8.2013 za prvo polletje leta 2013)
• Stanje terjatev po zapadlosti in priprava podatkov za morebitni popravek – odpis terjatev (sklep o odpisu terjatev sprejme bodisi ravnatelj ali svet zavoda glede na njune pristojnosti)
• Register osnovnih sredstev in drobnega inventarja za delo popisnih komisij pri inventuri po stanju 31.12. ….
• Končne računovodske izkaze za poslovno leto ter računovodska pojasnila k izkazom

Zakon o javnih financah nalaga ravnatelju odgovornost za vzpostavitev in delovanje ustreznega sistema nadzora nad finančnim poslovanjem. Posredni proračunski uporabniki, kamor sodijo javni zavodi, so morali vzpostaviti register tveganja že v letu 2008. V tem registru so opredelili vsa ključna tveganja pri poslovanju. Za vsako tveganje je treba oceniti tudi verjetnost nastopa tveganja in odgovorne osebe za obvladovanja tveganja. K vsakemu tveganju se navede ukrepe, ki znižujejo oziroma omejujejo to tveganje. Register tveganj je treba vsako leto na novo pregledati in ga po potrebi ažurirati. Cilj ravnatelja je, da določi strategijo za upravljanje s tveganji, ki vključuje tudi druge strategije za doseganje ciljev. V skladu s postavljeno strategijo za upravljanje s tveganji se mora v vseh procesih vzpostaviti sistem notranjih kontrol.

Tako pri odobritvi upravičenosti posameznih materialnih stroškov uvedemo kontrolo »štirih oči«, kar pomeni, da preden pride določena knjigovodska listina do ravnatelja v končno odobritev, pregledata vsaj dve osebi (običajno je to tajnica in vodja izobraževanja ali projekta) to knjigovodsko listino in s podpisom na listini potrdita, da gre za upravičen strošek.

Tudi pri plačilnem prometu je bilo uvedeno plačevanje z dvojnim certifikatom.

Letno poročilo – poslovno poročilo

Vsak javni zavod mora v skladu z 21. čl. Zakona o računovodstvu pripraviti letna poročila, ki je sestavljeno iz:

• računovodskega poročila (bilanca stanja, izkaz prihodkov in odhodkov po datumu nastanka poslovnega dogodka, po vrstah dejavnosti in denarnem toku ter pojasnil k izkazom),
• poslovnega poročila.

Za izdelavo računovodskega poročila je zadolžen računovodja, za poslovno poročilo pa ravnatelj.

V poslovnem poročilu ravnatelj predstavi delovanje javnega zavoda za poslovno leto. Podatke za sestavo poročila dobi ravnatelj v računovodski službi (glede finančnega poslovanja) in v službah oziroma enotah, ki sestavljajo zavod. Vsebina poslovnega poročila ni precezirana, nekaj navodil oziroma smernic pa najdemo v Navodilih o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter metodologije za pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov.

Tako je poslovno poročilo razdeljeno v naslednje sklope:

• Splošni del: obsega predstavitev javnega zavoda, kjer podamo podatke o nazivu, sedežu, davčni in matični številki ter ustanoviteljih. Prav tako predstavimo organiziranost javnega zavoda, njegovo vodstvo, organe, opis dejavnosti zavoda in veljavna zakonodaja, ki jo mora zavod pri svojem delu upoštevati.

• Poročilo o doseženih ciljih in rezultatih: obsega poročilo o uresničitvi ciljev, določenih v obrazložitvi finančnega načrta ali programa dela. Pri oceni izida poslovanja oceni svojo gospodarnost, učinkovitost in uspešnost. Vodstvo javnega zavoda predstavi dolgoročne cilje, ki izhajajo iz večletnega programa dela in razvoja ter strategije javnega zavoda. Prav tako predstavi letne cilje, ki so zapisani v letnem programu dela in finančnem planu in vse te cilje meri s kazalci in kazalniki uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev. V poročilu pojasni nastanek nedopustnih in nepričakovanih posledic pri izvajanju dejavnosti javnega zavoda, ki so lahko posledica notranjih ali zunanjih vplivov na dejavnost. V poročilu navede ukrepe, ki jih je javni zavod izvedel, da bi omilil ali odpravil ta negativni učinek. Navesti mora oceno uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev v primerjavi z doseženimi cilji iz preteklih obdobij. S primerjavo teh podatkov je možno predvidevati, ali bodo srednjeročni in dolgoročni cilji dosegljivi ali ne. Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja mora temeljiti tudi na postavljenih standardih in normativih ter ukrepih za izboljšanje učinkovitosti in kakovosti poslovanja. Poseben poudarek pa mora vodstvo nameniti pojasnilom na področjih, kjer zastavljeni cilji niso bili doseženi, vzrokom in ukrepom za izboljšanje oziroma odpravo teh stanj. Vodstvo mora podati tudi oceno delovanja notranjega finančnega nadzora in poročilo o novih investicijah, uspešnosti realizacije posameznih investicijskih projektov ter o morebitnih vzrokih za njihovo odstopanje od zastavljenih ciljev.

Podlaga za pripravo poslovnega poročila sta finančni načrt in program dela, v katerem so navedeni cilji javnega zavoda. Programski in finančni načrt sta podlaga za primerjavo doseženih rezultatov glede na zastavljene načrte in cilje.

Poslovno poročilo naj bo pregledno oblikovano in naj vključuje zbir rezultatov dela v poslovnem letu.

Zaključek

Temeljna naloga ravnatelja je, da organizira in vodi poslovanje javnega zavoda, posebno pozornost pa mora nameniti finančnemu poslovanju. Da pa bo uspešen pri tem, mora v prvi vrsti dobro poznati javni zavod, in sicer s katerimi dejavnostmi lahko zavod ustvarja prihodke, njegove financerje. Dejavnosti, s katerimi se javni zavod lahko ukvarja, narekujejo vrsto in strukturo stroškov. Poznavanje stroškov po strukturi, mestu nastanka in povzročiteljih so mu v pomoč, ko mora v letnem poročilu podati oceno gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja javnega zavoda. Pri tej nalogi so mu podatki iz računovodstva nujno potrebni. V računovodstvu je ogromno podatkov in ravnatelj mora vedeti, katere podatke mora in lahko zahteva od računovodje. Res pa je, da vseh podatkov ne potrebuje vsak dan. Kaj potrebuje oziroma kaj je prioriteta,je odvisno od situacije: v primeru pomanjkanja denarnih sredstev – likvidnosti, bo večjo pozornost namenil izterjavi zapadlih terjatev in dogovarjanju na kasnejše plačilo že nastalih obveznosti kot pa o izločitvi poškodovanega osnovnega sredstva.

Ravnatelj pri svojem delu sprejema poslovne odločitve, ki pa imajo različen vpliv na finančno poslovanje zavoda. Nekatere poslovne odločitve takoj vplivajo na finančno sliko javnega zavoda, na samo uspešno poslovanje pa vplivajo več let. Takšna poslovna odločitev je npr. na področju investiranja, pa naj gre za nakup opreme ali izgradnje, obnove objekta. Sama odločitev o pričetku, nabavi oziroma investicija na področju uspešnosti poslovanja vpliva preko stroškov amortizacije na uspešnost poslovanja javnega zavoda več let.

Cilj javnega zavoda pri poslovanju ni doseganje dobička, ampak zadovoljevanje javnega interesa za posamezno dejavnost. Akt o ustanovitvi določa, s katerimi dejavnostmi se lahko zavod ukvarja in podaja razmejitev med javno službo in tržno dejavnostjo. Javna služba pomeni opravljanje dejavnosti zadovoljevanja širšega javnega interesa (predšolsko varstvo, izvajanje osnovnošolskega izobraževanja itd.). Tržna dejavnost pomeni gospodarsko dejavnost, pri kateri ugotavljamo uspešnost poslovanja, vendar pa, če ugotovimo dobiček, ga moramo v skladu z aktom o ustanovitvi nameniti za delovanje osnovne dejavnosti, torej za javno službo. Javni zavod je v svojem bistvu ustanovljen zato, da opravlja širši družbeni interes, kljub temu pa mora v skladu z Zakonom o davku od dohodka pravnih oseb sestaviti davčni obračun. Morebitna obveza za izračun davka od dohodka pravnih oseb izhaja samo iz naslova pridobitne dejavnosti. Kaj pa je pridobitna dejavnost, določa Pravilnik o pridobitni in nepridobitni dejavnosti. V praksi prihaja do nerazumevanja oziroma enačenja med pridobitno in tržno dejavnostjo. Po tem pravilniku je tudi del javne službe, ki je v osnovi nepridobiten, lahko pridobitna dejavnost, če gre za doplačila uporabnikov, se pravi vsakršen prispevek k ceni programa.

Ravnatelj mora v skladu z Zakonom o računovodstvu v poslovnem poročilu, ki je sestavni del letnega poročila, predstaviti poslovanje javnega zavoda. V pomoč pri pripravi poslovnega poročila sta mu letni program dela in finančni načrt. Na njuni podlagi pripravi obrazložitve o uresničevanju zastavljenih ciljev na programskem in finančnem področju. Poseben poudarek pa mora vodstvo nameniti pojasnilom na področjih, kjer zastavljeni cilji niso bili doseženi, vzrokom in ukrepom za izboljšanje oziroma odpravo teh stanj.

Ta prispevek je namenjen lažjemu razumevanju računovodske terminologije in boljšemu sodelovanju s svojimi računovodji.

Obrazci, vzorci, preglednice

V kategoriji OBRAZCI, VZORCI, PREGLEDNICE/FINANCE lahko najdete: