Obveznost priprave finančnih načrtov in poročil

a) Sestava, priprava in sprejem finančnih načrtov proračunskih uporabnikov

58. čl. ZIPRS1819 določa, da mora predstojnik neposrednega uporabnika proračuna države (pristojen minister) ali občine (župan občine) posrednim uporabnikom proračuna iz svoje pristojnosti posredovati izhodišča za pripravo finančnih načrtov PU v 15-ih dneh po objavi v Uradnem listu; novost je ta, da morajo biti izhodišča za pripravo finančnih načrtov posredni PU, ki se pretežno financirajo iz proračuna države, usklajena s pretežnim financerjem posrednega uporabnika in z ministrstvom.

Glede predpisanega 15-dnevnega roka za posredovanje izhodišča Ministrstvo za finance (št. 410-33/2018/2) pojasnjuje naslednje: ker se datum objave odloka, s katerim se sprejme proračun občine, v praksi ne ujema z datumom objave ZIPRS1819, rok iz 58. člena ZIPRS1819 v primeru posrednih uporabnikov občinskega proračuna začne teči šele po objavi odloka, s katerim se sprejme proračun občine.

V primeru spremembe obsega sredstev tekočih transferov v finančnem načrtu neposrednega uporabnika proračuna (npr. po sprejetju proračuna občine) mora minister oz. župan občine v 15-ih dneh od spremembe obsega sredstev tekočih transferov v finančnem načrtu neposrednega uporabnika proračuna posrednemu uporabniku proračuna posredovati nova izhodišča.

Pristojni minister mora (ne velja za občine) pri določitvi obsega sredstev za stroške dela posrednih PU iz njegove pristojnosti zagotoviti, da se stroški dela pri posrednih uporabnikih proračuna iz njegove pristojnosti znižajo na način, da se ne preseže skupnega obsega sredstev tekočih transferov, določenega v finančnem načrtu pristojnega ministrstva.

Predstojnik posrednega PU (npr. direktor/ravnatelj javnega zavoda) mora svoj finančni načrt oziroma spremembe finančnega načrta pripraviti skladno s prejetimi izhodišči.

Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov morajo:

posredni uporabniki državnega proračuna posredovati sprejete finančne načrte in programe dela v soglasje pristojnemu ministrstvu, najkasneje v 45 dneh po prejemu zgoraj omenjenih izhodišč;
posredni uporabniki, ki se financirajo iz ZZZS, posredovati sprejete finančne načrte in programe dela v soglasje pristojnemu ministrstvu, če je ustanovitelj posrednega uporabnika država, oziroma občinski upravi, če je ustanovitelj občina, najkasneje v 45 dneh po prejemu zgoraj omenjenih izhodišč;
posredni uporabniki občinskih proračunov posredovati sprejete finančne načrte in programe dela v soglasje občinski upravi najkasneje v 45 dneh po prejemu zgoraj omenjenih izhodišč;
vsi zgoraj našteti PU pa so dolžni posredovati sprejeta letna poročila o delu v soglasje organu, ki je pristojen za izdajo soglasja k njihovem finančnem načrtu in programu dela (tj. pristojnemu ministru oz. pristojni službi občinske uprave)

11. odstavek 58. čl. ZIPPRS1819 določa, da ne glede na določbe drugih zakonov, predpisov in splošnih aktov, sprejme finančni načrt posrednega uporabnika proračuna vlada oziroma župan, če ga organ, pristojen za sprejem finančnega načrta, ni sprejel, ker je bil ta pripravljen v skladu z izhodišči vlade oziroma župana.

Posrednim PU, ki jim vlada, pristojno ministrstvo ali občinska uprava v 60 dneh po prejemu finančnega načrta v soglasje to soglasje zavrne iz razloga, ker finančni načrt ni bil sprejet v skladu s podanimi izhodišči, se po poteku 60-dnevnega roka za pridobitev soglasja zagotavlja največ 80 odstotkov realiziranih izdatkov, ki so bili financirani iz proračuna preteklega leta.

Če posredni uporabniki ne posredujejo finančnega načrta in programa dela v soglasje organu, pristojnemu za izdajo soglasja k njegovemu finančnemu načrtu in programu dela, v 45 dneh po prejemu izhodišč, se posrednemu PU zagotavlja največ 80 odstotkov realiziranih izdatkov, ki so bili financirani iz proračuna preteklega leta.

Ne glede na zgoraj navedeno ministrstvo tistim javnim zavodom, ki so del področja izobraževanja (osnovne šole) in so pretežno financirani iz državnega proračuna, izda le soglasje k sistemizaciji delovnih mest v skladu z normativi in standardi, ki veljajo za izvajanje programa osnovnih in glasbenih šol.

Navedeno pomeni, da mora pristojen minister oziroma župan občine PPU iz svoje pristojnosti pravočasno posredovati izhodišča za pripravo finančnih načrtov (v 15-ih dneh po objavi zakona v Uradnem listu). Javni zavodi, sklad in agencija so pri pripravi svojih finančnih načrtov dolžni upoštevati prejeta izhodišča. Pripravljene in na svetu zavoda (nadzornem svetu) potrjene finančne načrte morajo posredovati v soglasje pristojnemu ministrstvu oz. občinski upravi najkasneje v 45 dneh po prejemu izhodišč. Ustanovitelj finančni načrt v roku 60 dni po prejemu ta finančni načrt potrdi ali zavrne, če ta ni pripravljen skladno z izhodišči.

V zvezi s tem opozarjamo, da lahko ustanovitelj poda soglasje k programu dela in finančnemu načrtu zavoda le v primeru, če so dokumenti pripravljeni v skladu z izhodišči za načrtovanje, to pa pomeni, da mora biti finančni načrt uravnotežen in ne sme izkazovati negativnega denarnega toka, razen v primeru, če ta denarni tok zavod financira iz drugih virov, ki pa jih mora v preglednici finančnega načrta tudi navesti.

Če posredni proračunski uporabnik ustanovitelju ne posreduje finančnega načrta v potrditev ali če ustanovitelj finančnega načrta ne potrdi, ker ni pripravljen v skladu s prejetimi izhodišči, se mu lahko zagotavlja največ 80 odstotkov realiziranih izdatkov, ki so bili financirani iz proračuna preteklega leta, ob tem, da je za ta prekršek zagrožena tudi kar precej visoka globa, in sicer 2.500,00 EUR.

Tabela 1: Primer pregleda aktivnosti za pripravo, sprejem in potrditev (občinskega) javnega zavoda

Občina	Javni zavod (občinskega proračuna)	Dodatno pojasnilo
Župan občine posreduje izhodišča za pripravo finančnega načrta javnega zavoda v *15 dneh* po objavi ZIPRS v Uradnem listu RS. Izhodišča za pripravo finančnega načrta zavoda, ki se financira pretežno iz proračuna države, morajo biti usklajena s pretežnim financerjem zavoda ter z ministrstvom.		Glede predpisanega 15 dnevnega roka za posredovanje izhodišča Ministrstvo za finance (št. 410-33/2018/2) pojasnjuje: »ker se datum objave odloka, s katerim se sprejme proračun občine, v praksi ne ujema z datumom objave ZIPRS1819, rok iz 58. člena ZIPRS1819 v primeru posrednih uporabnikov občinskega proračuna začne teči šele po objavi odloka, s katerim se sprejme proračun občine.«
V primeru spremembe obsega sredstev tekočih transferov v proračunu občine, mora župan v 15 dneh od spremembe zavodu posredovati nova izhodišča.
	Ravnatelj javnega zavoda s področja vzgoje in izobraževanja mora svoj finančni načrt oziroma spremembo finančnega načrta pripraviti skladno s prejetimi izhodišči.
	Zavod posreduje sprejete finančne načrte in programe dela v soglasje občinski upravi najkasneje v 45 dneh po prejemu izhodišč.	Glede na 4. odst. 27. čl. ZJF finančni načrt zavoda občinskega proračuna sprejme pristojni organ po postopku, določenem v posebnem predpisu ali v aktu o ustanovitvi javnega zavoda, finančni načrt zavoda, ki se pretežno financira iz proračunskih sredstev, pa se sprejme v 30 dneh po sprejetju občinskega proračuna. Sprejeti finančni načrt in program dela mora javni zavod (občinskega proračuna) nato, ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov, posredovati v soglasje občinski upravi, najkasneje v 45 dneh po prejemu izhodišč (tj. podatkov o obsegu sredstev iz sprejetega proračuna občine ).
	Zavod posreduje *Letno poročilo* v soglasje organu, pristojnemu za izdajo soglasja k njegovemu finančnemu načrtu in programu dela.
Finančni načrt zavoda sprejme župan, če ga pristojni organ zavoda za sprejem finančnega načrta ni sprejel, ker je bil ta pripravljen v skladu z izhodišči župana. Zavodu, ki mu občinska uprava v 60 dneh po prejemu finančnega načrta v soglasje to zavrne iz razloga, ker finančni načrta ni bil sprejet v skladu s prejetimi izhodišči, se po poteku 60 dnevnega roka za pridobitev soglasja zagotavlja največ 80% realiziranih izdatkov preteklega leta.
Če zavod ne posreduje finančnega načrta in programa dela v soglasje (v roku 45 dni po prejemu izhodišč), se zavodu zagotavlja največ 80% realiziranih izdatkov preteklega leta.
Ne glede na zgornje določbe, ministrstvo tistim občinskim zavodom s področja izobraževanja, ki se pretežnofinancirajo iz proračuna države, izda le soglasje k sistemizaciji delovnih mest v skladu z normativi in standardi, ki veljajo za izvajanje programa osnovnih in glasbenih šol.

Posredni proračunski uporabniki državnega in občinskih proračunov (javni zavodi, javne agencije ter javni skladi) pripravijo finančne načrte v skladu z Navodilom o pripravi finančnih načrtov posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (navodilo). Treba je pripraviti splošni in posebni del.

Splošni del zajema prihodke in odhodke, prikazane po ekonomski klasifikaciji, upoštevaje enotni kontni načrt, ki ga določa Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava. Pozorni bodite na določilo 6. člena navodila, ki predvideva načelo »denarnega toka«.

Posebni del je povzetek splošnega dela – prikazan je po posameznih postavkah, programih in podprogramih. Posamezna postavka mora biti oblikovana tako, da ji je mogoče pripisati štirimestno šifro pododdelka iz odredbe o funkcionalni klasifikaciji javnofinančnih izdatkov.

V 6. čl. Navodila o pripravi finančnih načrtov posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov je določeno tudi, da mora biti finančni načrt usklajen s programom dela javnega zavoda. Nadalje 4. odstavek 27. čl. ZJF določa, da mora finančni načrt, po vnaprej predpisanem postopku, sprejeti tudi pristojni organ posrednega proračunskega uporabnika (npr.: svet zavoda, nadzorni svet).

Navodilo določa obvezno prikazovanje podatkov za tri leta (preteklo leto, ocena tekočega leta in načrt za prihodnje leto), pri čemer je predmet sprejemanja samo načrt prejemkov in izdatkov za prihodnje leto ter ločeno prikazovanje prihodkov in izdatkov iz naslova javne službe in iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu.

Med vzorci lahko najdete primer finančnega načrta javnega zavoda.

b) Izvrševanje finančnega načrta in poročanje o realizaciji tega

Sprejeti finančni načrt za posamezno leto je osnova za prevzemanje obveznosti posrednih uporabnikov proračuna države in občin (odslej PPU). Sredstva posrednega proračunskega uporabnika se sme uporabljati le v višini in za namen, določen s finančnim načrtom. To pomeni, da lahko PPU prevzema in plačuje obveznosti v breme finančnega načrta tekočega leta samo za namen in do višine, ki sta določena s potrjenim finančnim načrtom.

Zaradi omenjenega je zelo pomembno, da posredni PU vzpostavi učinkovit sistem notranjih kontrol, ki mu omogoča sprotno spremljanje realizacije finančnega načrta, da ne pride do prekoračitve ali nenamenske porabe proračunskih sredstev.

c) Zadolževanje

(Zadolževanje in izdajanje poroštev javnega sektorja na ravni občine)

Posredni uporabniki občinskega proračuna, javni gospodarski zavodi in javna podjetja se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštva samo, če je z zakonom, ki ureja financiranje občin, to dovoljeno in pod pogoji, ki jih določi občinski svet.

Pravne osebe, v katerih ima občina odločujoč vpliv na upravljanje, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštva pod pogoji, ki jih določi občinski svet.

Skupna višina zadolžitve in izdanih poroštev iz prejšnjega odstavka se določi z odlokom, s katerim se sprejme občinski proračun.

Občine morajo o zadolževanju oseb javnega sektorja in izdajanju poroštev po tem členu obveščati ministrstvo, pristojno za finance, na način in v rokih, ki jih predpiše minister, pristojen za finance.

Občinski javni zavodi se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštva s soglasjem občine pod pogoji, ki jih določi občinski svet, pri čemer mora imeti javni zavod zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov. Javni zavodi občin morajo za zadolževanje pridobiti soglasje občinskega sveta. Izdana soglasja se ne štejejo v največji obseg možnega zadolževanja občine (10.b člen ZFO-1).

d) Računovodstvo

Za vodenje poslovnih knjig in sestavitev letnih poročil (zaključnega računa) za neposredne in posredne PU se uporabljajo določbe Zakona o računovodstvu, razen če ta zakon določa drugače.

Računovodstvo je zadolženo za opravljanje plačil, tekoče ureja, zajema, knjigovodsko evidentira in sporoča podatke, pripravlja obvezne računovodske izkaze, izvaja računovodski nadzor nad izpolnjevanjem terjatev in plačilom obveznosti in trajno hrani izvirnike knjigovodskih listin.

Plačilni roki v javnem sektorju so predpisani (32. čl. ZIPRS1819). Ne glede na določbe drugih zakonov je plačilni rok za neposredne PU 30. dan, za posredne pa največ 30 dni. Plačilni rok prične teči naslednji dan po prejemu računa ali druge listine, ki je podlaga za plačilo.

Če zadnji dan roka sovpada z dnem, ko je po zakonu dela prost dan (oziroma ni plačilni dan), se za zadnji dan roka šteje naslednji delovni oziroma plačilni dan.

Letno poročilo

Neposredni in posredni proračunski uporabniki (PU) so pri evidentiranju poslovnih dogodkov ter pri pripravi in oddaji letnega poročila dolžni upoštevati predvsem naslednje predpise:

Zakon o javnih financah (ZJF),
Zakon o računovodstvu (ZR),
Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava,
Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (pravilnik o EKN),
Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev,
Pravilnik o načinu in rokih usklajevanja terjatev in obveznosti po 37. čl. Zakona o računovodstvu,
pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava,
Navodilo o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter metodologije za pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna,
Pravilnik o načinu ter rokih izdelave obračuna, poročanja in razporejanja presežka upravljanja s prostimi denarnimi sredstvi na računih, vključenih v sistem enotnega zakladniškega računa,
Pravilnik o vodenju računovodskih evidenc upravljanja denarnih sredstev sistema enotnega zakladniškega računa.

Proračunski uporabniki so na podlagi 21. in 51. člena Zakona o računovodstvu, tretjega odstavka 62. člena in 99. člena Zakona o javnih financah ter Navodila o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter metodologije za pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna, dolžni pripraviti letno poročilo. Struktura in vsebina letnega poročila je za posredne in neposredne proračunske uporabnike predpisana s pravilnikom o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava.

Proračunski uporabniki morajo letno poročilo oddati preko spletne strani AJPES (www.ajpes.si), najkasneje do konca februarja. Poročila se oddajajo za namen državne statistike, za namen zagotovitve javnosti ter tudi za davčni namen. Natančna navodila za oddajo so objavljena na spletnih straneh AJPES-a.

Roki za predložitev letnih poročil na AJPES (vir: https://www.ajpes.si/):

VRSTA POSLOVNEGA SUBJEKTA	ZA ZAGOTOVITEV JAVNOSTI PODATKOV	ZA DRŽAVNO STATISTIKO
Gospodarske družbe	Letna poročila – 3 mesece po koncu poslovnega leta Revidirana in konsolidirana letna poročila – 8 mesecev po koncu poslovnega leta	do konca marca
Zadruge	Letna poročila, revidirana in konsolidirana letna poročila – 8 mesecev po koncu poslovnega leta	do konca marca
Samostojni podjetniki	3 mesece po koncu poslovnega leta (oziroma do konca marca za preteklo leto)	do konca marca
Pravne osebe javnega prava (določeni in drugi uporabniki enotnega kontnega načrta)	do konca februarja	do konca februarja
Nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, izjema politične stranke	do konca februarja do konca marca	do konca februarja do konca marca
Društva	Letna poročila – do konca marca Revidirana letna poročila – do konca avgusta	do konca marca

Če je zadnji dan v februarju oziroma marcu nedelja, praznik ali kak drug dan, ko AJPES ne dela, se rok za predložitev letnih poročil prestavi na prvi naslednji delovni dan.

Ker je poslovno leto proračunskih uporabnikov enako koledarskemu, je rok za predložitev letnih poročil za oba namena enak.

Neposredni in posredni uporabniki državnega oz. občinskih proračunov letno poročilo predložijo tudi resornim ministrstvom oz. županom, kot je to razvidno iz spodnje preglednice:

Roki za predložitev letnih poročil pristojnemu ministrstvu oz. županu:

VRSTA POSLOVNEGA SUBJEKTA	PREDLOŽITEV LETNEGA POROČILA (skupaj s pojasnili)	ROK ZA PREDLOŽITEV
Določeni uporabniki (posredni uporabniki državnega proračuna	AJPES Pristojnemu ministrstvu	do konca februarja
Določeni uporabniki (posredni uporabniki občinskega proračuna)	AJPES Županu	do konca februarja
Drugi uporabniki (neposredni uporabniki državnega proračuna)	AJPES Ministrstvu za finance	do konca februarja
Drugi uporabniki (posredni uporabniki državnega proračuna)	AJPES Pristojnemu ministrstvu	do konca februarja
Drugi uporabniki (posredni ali neposredni uporabniki občinskega proračuna)	AJPES Županu	do konca februarja

AJPES -u se oddajo letna poročila za občinski proračun in ožje dele občin, ki so pravne osebe, upoštevaje pri tem, da se izkaz prihodkov in odhodkov ožjega dela občine (mestne četrti in krajevne skupnosti), ki je samostojna pravna oseba, vključi tudi v letno poročilo za proračun občine. Letnih poročil za proračun in ožje dele občin, ki so pravne osebe, ni treba pošiljati Ministrstvu za finance.

Javni zavodi, javni skladi in javne agencije, katerih ustanoviteljica je občina, predložijo letno poročilo tudi županu. Župan mora skupaj z zaključnim računom občinskega proračuna občinskemu svetu predložiti tudi letna poročila skladov in agencij, katerih ustanoviteljica je občina, razen če to občina drugače uredi, medtem ko mu letnih poročil javnih zavodov občinskemu svetu ni treba predložiti (vir: Priročnik za pripravo zaključnega računa občinskega proračuna).

V zvezi z oddajo letnih poročil pristojnim organom opozarjamo tudi na veljavna določila ZIPRS1819, ki določajo, da morajo ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov posredni proračunski uporabniki iz šestega, sedmega in osmega odstavka tega člena posredovati sprejeta letna poročila o delu tudi v soglasje organu, pristojnemu za izdajo soglasja k njihovemu finančnemu načrtu in programu dela.

Sestavni del letnega poročila je tudi Izjava o oceni notranjega nadzora javnih financ (NNJF) V skladu s Strategijo razvoja notranjega nadzora javnih financ za obdobje 2005 do 2008 je bila izdelana metodologija za pripravo Izjave o oceni notranjega nadzora javnih financ, ki je objavljena v Navodilu o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter metodologije za pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna. V skladu z navedenim Navodilom mora Poslovno poročilo o doseženih ciljih in rezultatih proračunskega uporabnika vsebovati tudi oceno delovanja sistema notranjega finančnega nadzora – Izjavo o oceni notranjega nadzora javnih financ.

Z Izjavo proračunski uporabnik oceni ustreznost vzpostavljenega sistema notranjega nadzora, ki vključuje kontrolno okolje, oceno tveganj, notranje kontrole, pretok informacij in notranje revidiranje ter navede najpomembnejše ukrepe za izboljšanje sistema, ki jih je izvedel v preteklem letu, in ukrepe, ki jih namerava izvesti v tekočem letu. Podlaga za Izjavo so poročila notranjega revizorja in zunanjega revizorja v primeru, če se slednja nanašajo tudi na notranji nadzor. Za preostala področja se kot pripomoček izpolni samoocenitveni vprašalnik, ki je sestavni del metodologije.

»Izjava o notranjem nadzoru javnih financ« za posamezno leto je obvezni sestavni del Letnega poročila. Opozarjamo, da je glede na to, da je lahko izjava predmet samostojne notranje revizije ali zunanje revizije Računskega sodišča, treba biti pri izbiri posameznega odgovora že v vprašalniku osredotočen na dejstvo, da je vsak izbrani odgovor podkrepljen z obstojem konkretnega dokazila (obstoj le-teh je smiselno navajati v opombah vprašalnika).

Po podatkih Ministrstva za finance je Izjava o delovanju NNJF trenutno v fazi prenove.

Zaključni račun neposrednih proračunskih uporabnikov

Neposredni proračunski uporabniki (neposredni uporabniki državnega oziroma občinskih proračunov) morajo pripraviti tudi zaključni račun. Zaključni račun državnega oz. občinskih proračunov je akt države oziroma občin, v katerem so prikazani predvideni realizirani prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki države oziroma občine za preteklo leto.

Zaključni račun proračuna upošteva strukturo proračuna za preteklo leto (zaradi zagotavljanja primerjave) in obsega:

splošni del zaključnega računa proračuna,
posebni del zaključnega računa proračuna in
obrazložitve zaključnega računa proračuna, s poudarkom na

poslovnem poročilu, ki vsebuje tudi poročilo o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih uporabnikov;
podatkih iz bilance stanja, ki obsegajo:
- podatke o stanju sredstev na računih neposrednih uporabnikov,
- podatke o terjatvah iz naslova dolgoročnih naložb in posojil z navedbo večjih prejemnikov teh sredstev,
- podatke o povečanju ali zmanjšanju lastnih opredmetenih osnovnih sredstev,
- podatke o povečanju ali zmanjšanju terjatev za sredstva dana v upravljanje z navedbo večjih prejemnikov teh sredstev,
- podatke o neplačanih terjatvah iz preteklega leta (gre za terjatve, ki so nastale v preteklem letu in še niso poravnane),
- podatke o neplačanih obveznostih iz preteklega leta (gre za obveznosti, ki so nastale v preteklem letu in še niso plačane)
pojasnilih odstopanj.

Vsebina vseh treh delov zaključnega računa je podrobno opredeljena v Navodilu o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter metodologije za pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna.

Pri tem bi opozorili, da je treba pri pripravi obrazložitev zaključnega računa proračuna upoštevati, da je eno od osnovnih načel, ki ga moramo upoštevati pri pripravi državnega in občinskih proračunov, usmerjenost v rezultate. To med drugim pomeni, da mora biti finančni načrt neposrednega proračunskega uporabnika naravnan na doseganje rezultatov, kar pa se mora odražati tudi pri obrazložitvi finančnega načrta. S tem je mišljeno jasno definiranje ciljev in z njimi povezanih pričakovanih rezultatov, vključno s kazalniki njihovega doseganja. Taka obrazložitev finančnega načrta je lahko podlaga za ugotavljanje uspešnosti in omogoči oceno dejanske učinkovitosti ter dejansko doseženih rezultatov ob koncu proračunskega leta v primerjavi z načrtovanimi rezultati in viri sredstev, ki so bili sprejeti s proračunom za to isto leto ter omogoča ugotavljanje odgovornosti PU tako za (ne)doseganje neposrednih učinkov, kot tudi rezultatov ter prispevka proračunskih uporabnikov k učinkom. (Navodilo za pripravo obrazložitev posebnega dela zaključnega računa proračuna, Ministrstvo za finance).

Računsko sodišče je na podlagi opravljenih revizij smotrnosti poslovanja neposrednih PU ugotovilo, da je poročanja neposrednih PU še vedno premalo osredotočeno na dosežene rezultate. Zato je pomembno, da pri opisovanju uspešnosti doseganja ciljev le-teh ne opisujemo zgolj opisno (npr. poslovali smo uspešno), pač pa naj ocenimo uspešnost, učinkovitost in gospodarnost delovanja s pomočjo ustreznih kazalnikov dosežkov. Besedilo naj bo kratko, jedrnato in lahko razumljivo, s poudarkom na navedbi rezultatov, ki smo jih uporabniki dosegli ob koncu posameznega proračunskega leta (pri poročanju si lahko neposredni PU pomagajo z usmeritvami Računskega sodišča, ki so zapisana v revizijskem priročniku: K ciljem in rezultatom usmerjen proračunski proces).

Zakon o računovodstvu v 37. členu določa, da je treba ob koncu poslovnega leta uskladiti obveznost in terjatve proračunov in pravnih oseb, ki financirajo programe oziroma storitve drugih pravnih oseb javnega prava, s prejemniki sredstev iz javnih financ. Pravilnik o načinu in rokih usklajevanja terjatev in obveznosti po 37. členu zakona o računovodstvu podaja dodatna pravila glede uskladitve z neodvisno potrditvijo. Za druge terjatve Zakon o računovodstvu opredeljuje le zahtevo po popisu, ne pa tudi datuma popisa. Priporočila stroke so, da je datum uskladitve terjatev čim bliže datumu zaključka poslovnega leta (ki je pri PU na dan 31. 12.).

Neposredni uporabniki državnega oziroma občinskih proračunov pošljejo prejemnikom sredstev iz javnih financ izpisek odprtih postavk, izpis stanja terjatev za sredstva dana v upravljanje ter izpis stanja dolgoročnih finančnih naložb, najpozneje do 25. januarja naslednje leto. Prejemniki sredstev iz javnih financ morajo potrditi skladnost postavk, ki so predmet usklajevanja, s podatki, ki jih v svojih poslovnih knjigah izkazujejo iz naslova obveznosti do neposrednega uporabnika državnega oziroma občinskih proračunov, v primeru neskladnosti pa morajo navesti svoje stanje obveznosti, izkazano v poslovnih knjigah z obrazložitvijo ter listinsko dokumentacijo, ki to stanje dokazuje, najkasneje do 3. februarja naslednje leto. Navedeno pomeni, da morajo končno uskladitev posredni in neposredni PU izvesti do 3. februarja naslednjega leta.

Popis sredstev in obveznosti do njihovih virov tako določa zakon o računovodstvu, in sicer v VIII. Poglavju zakona (od 36. do 40. čl.). Pravne osebe ob koncu leta obvezno usklajujejo stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev z dejanskim stanjem, ugotovljenih s popisom (inventuro). Proračunski uporabniki opravijo popis praviloma po stanju na dan 31. decembra. Izjemoma se opravi popis tudi med letom, in sicer ob statusnih spremembah (npr. združitev dveh zavodov), prenehanju in v drugih primerih, določenih z zakonom.

Vsi proračunski uporabniki (neposredni in posredni PU) morajo opraviti popis sredstev in obveznosti do virov sredstev, in sicer na dan 31. december. Predsednik popisne komisije mora izdelati poročilo o opravljenem popisu in ga pravočasno oddati ustreznim službam in organom odločanja, da lahko finančno-računovodska služba pravočasno obračuna davčne obveznosti od morebitnih primanjkljajev in uskladi terjatve in obveznosti po 37. čl. Zakona o računovodstvu.

Poročilo o popisu mora obravnavati pristojni organ PU ter odločiti o načinu odpisa primanjkljajev, knjiženju presežkov, odpisu neplačanih in zastaranih terjatev ter o morebitnem odpisu sredstev v skladu z aktom o ustanovitvi. Če se ob popisu ugotovi, da so za nastali primanjkljaj, oškodovanja sredstev ali neplačane terjatve ter podobno odgovorni delavci, je treba odločiti o potrebnih ukrepih. Podrobnejša navodila za popis predpiše odgovorna oseba proračunskega uporabnika

Proračunski uporabniki, ki so zavezanci za DDV, morajo do konca januarja naslednjega leta ugotoviti dokončni odbitni delež odbitnega DDV za tekoče leto in morebitne razlike knjižiti po stanju na dan 31. december tekočega leta.

Opozarjamo tudi na določila Zakona o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti, in sicer pri tistih PU, ki so zavezi k poročanju po omenjenem zakonu.

Računovodsko in poslovno poročilo

Letno poročilo sestavljata računovodsko in poslovno poročilo.

a) Računovodsko poročilo

Računovodsko poročilo je sestavljeno iz računovodskih izkazov in iz računovodskih pojasnil, ki morajo biti zadostna in ustrezna.

b) Računovodsko poročilo določenih uporabnikov EKN

Določeni uporabniki enotnega kontnega načrta (v nadaljevanju: določeni uporabniki EKN) so pravne osebe javnega prava iz četrtega odstavka 15. člena Zakona o računovodstvu. Določeni uporabniki EKN so vsi posredni uporabniki, določeni s pravilnikom o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov, razen javnih skladov, ZZZS in ZPIZ, ter pravne osebe javnega prava, ki niso uvrščene med posredne ali neposredne uporabnike proračuna države ali občin.

Računovodska izkaza določenih uporabnikov EKN (npr. javnih zavodov in agencij) sta:

bilanca stanja (priloga 1 k Pravilniku o sestavljanju letnih poročil) in
izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov (priloga 3 k Pravilniku o sestavljanji letnih poročil).

Obvezni prilogi k bilanci stanja sta preglednici:

Stanje in gibanje neopredmetenih sredstev in opredmetenih OS (priloga 1/A k pravilniku o sestavljanju letnih poročil) ter
Stanje in gibanje dolgoročnih kapitalskih naložb in pojasnil (priloga 1/B k pravilniku o sestavljanju letnih poročil).

Obe preglednici spadata med predpisana vrednostna pojasnila k bilanci stanja. Določeni uporabniki k preglednicama dodajo še dodatna opisna pojasnila, kot npr. opis metode vrednotenja postavk v bilanci stanja, dodatne analitične razčlembe posameznih postavk ipd.

Obvezna priloga k izkazu prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov je obrazec:

Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti (priloga 3/B k pravilniku o sestavljanju letnih poročil).

V 9. čl. Zakona o računovodstvu je določeno, da morajo poslovne knjige in poročila javnega zavoda zagotavljati ločeno spremljanje poslovanja in prikaz izida poslovanja s sredstvi javnih financ in drugih sredstev za opravljanje javne službe, od spremljanja poslovanja s sredstvi, pridobljenimi iz prodaje blaga in storitev na trgu. V skladu s 16. in 17. čl. Zakona o računovodstvu mora zavod prihodke in odhodke izkazovati ločeno glede na vrsto dejavnosti (javna služba/trg).

Ostale obvezne priloge k izkazu prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov (21. do 25. čl. pravilnika o sestavljanju letnih poročil):

Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po načelu denarnega toka (priloga 3/A k Pravilniku o sestavljanju letnih poročil),
Izkaz računa finančnih terjatev in naložb določenih uporabnikov (priloga 3/A-1 k Pravilniku o sestavljanju letnih poročil),
Izkaz računa financiranja določenih uporabnikov (priloga 3/A-1 k Pravilniku o sestavljanju letnih poročil).

Računovodska izkaza drugih uporabnikov EKN (npr. občinskega proračuna) sta:

bilanca stanja (priloga 1 k Pravilniku o sestavljanju letnih poročil) in
izkaz prihodkov in odhodkov drugih uporabnikov (priloga 3 k Pravilniku o sestavljanju letnih poročil).

Obvezni prilogi k bilanci stanja sta preglednici:

Stanje in gibanje neopredmetenih sredstev in opredmetenih OS (priloga 1/A k Pravilniku o sestavljanju letnih poročil) ter
Stanje in gibanje dolgoročnih kapitalskih naložb in pojasnil (priloga 1/B k Pravilniku o sestavljanju letnih poročil).

Obvezna priloga k izkazu prihodkov in odhodkov drugih uporabnikov sta obrazec:

Izkaz računa finančnih terjatev in naložb (priloga 2/A k Pravilniku o sestavljanju letnih poročil),
Izkaz računa financiranja (priloga 2/B k Pravilniku o sestavljanju letnih poročil).

Če ima občina organiziran režijski obrat, pripravi tudi Izkaz prihodkov in odhodkov režijskih obratov (priloga 2/C k pravilniku o sestavljanju letnih poročil). Občine morajo v tem primeru že med letom zagotoviti vodenje ločenih računovodskih evidenc, ki omogočajo obračun stroškov, odhodkov in prihodkov po načelih, ki veljajo za gospodarske službe (66. čl. Zakona o GJS).

c) Računovodska pojasnila

Pravilnik o sestavljanju letnih poročil v 26. čl. določa, katera pojasnila in razkritja mora vsebovati računovodsko poročilo:

1. sodila, če so bila ta uporabljena za razmejevanje prihodkov in odhodkov na dejavnost javne službe ter dejavnost prodaje blaga in storitev na trgu;

Pravilnik o sestavljanju letnih poročil v 23. členu zahteva, da določeni uporabniki enotnega kontnega načrta sestavijo izkaz prihodkov in odhodkov po vrstah dejavnosti, v katerem se ločeno prikažejo prihodki in odhodki tekočega obračunskega obdobja za izvajanje javne službe ter prihodki in odhodki tekočega obračunskega obdobja od prodaje blaga in storitev na trgu. Podatki o odhodkih oziroma stroških po vrstah dejavnosti, ki niso razvidni iz dokumentacije, se ugotovijo na podlagi ustreznih sodil, ki jih določi pristojno ministrstvo. Če ni ustreznejšega sodila, se kot sodilo lahko uporabi razmerje med prihodki, doseženimi pri opravljanju posamezne vrste dejavnosti.

2. nameni, za katere so bile oblikovane dolgoročne rezervacije, ter oblikovanje in poraba dolgoročnih rezervacij;

Dolgoročne rezervacije oblikujejo praviloma le določeni proračunski uporabniki, ki poslovne dogodke evidentirajo po načelu poslovnega dogodka (ločeno za javno službo in tržno dejavnost). Dolgoročne rezervacije se ne oblikujejo v breme javnih sredstev. Pojasnijo se naj: namen oblikovanja dolgoročnih rezervacij, vir oblikovanja ter način porabe že oblikovanih rezervacij.

3. vzroke za izkazovanje presežka odhodkov nad prihodki v bilanci stanja ter izkazu prihodkov in odhodkov;

Določeni proračunski uporabniki natančno analizirajo in pojasnijo vzroke za izkazovanje »izgube«. Vzroki so lahko naslednji:

sredstva, ki jih zagotavlja ustanovitelj, niso zadostna (javni zavod lahko »izgubo« na javni službi pokrije iz presežka tržne dejavnosti), normativi izvajanja javne službe niso ustrezni, javna služba se zaradi zakonskih zahtev izvaja v večjem obsegu, kot ga priznava oz. financira ustanovitelj, ipd);
v zvezi z javno službo ali tržno dejavnostjo so nastali nepredvideni stroški; v zvezi s tem opozarjamo, da ustvarjanje »izgube« pri tržni dejavnosti ni ekonomsko upravičeno, kritje izgube s sredstvi javnih financ pa bi pomenilo neupravičeno, nenamensko rabo le-teh;
vzrok je lahko tudi v negospodarni oz. neracionalni rabi javnih sredstev (v zvezi s tem opozarjamo, da je javni zavod dolžan že pri pripravi programov dela, finančnih in kadrovskih načrtov poiskati vse možne oblike varčevalnih ukrepov, ki vplivajo na zniževanje stroškov dela kot tudi na racionalizacijo izdatkov za blago in storitve. Tako ZIPRS tudi za leto 2019 med drugim vsebuje obvezno pripravo polletnih poročil izključno iz enega razloga, t.j., da je že med izvrševanjem finančnih načrtov javnega zavoda znotraj proračunskega leta treba natančno spremljati poslovanje posameznega uporabnika proračuna in v primeru ugotovitve medletnega primanjkljaja sredstev pravočasno sprejeti ukrepe, s katerimi se zagotovi, da obseg sredstev, določen v finančnem načrtu zavoda, do konca leta ne bo prekoračen oz. da poslovanje zavoda ob koncu leta ne bo negativno);
drugi razlogi, ki jih mora ustrezno analizirati vodstvo javnega zavoda (posrednega PU) ter pravočasno sprejeti ukrepe za stabilizacijo poslovanja zavoda.

4. metodo vrednotenja zalog gotovih izdelkov ter zalog nedokončane proizvodnje;

Pojasni se metoda vrednotenja zalog. Po SRS4 so dopustne naslednje metode zmanjševanja (razknjiževanja) zalog: metoda zaporednih cen (metoda FIFO), metoda tehtanih povprečnih cen in metoda drsečih povprečnih cen. Pri tem naj spomnimo, da sprememba metode vrednotenja porabe zalog pomeni spremembo računovodske usmeritve in ne spremembo računovodske ocene. Druge spremembe merjenje zalog pa je sprememba računovodske ocene.

5. podatke o stanju neporavnanih terjatev ter ukrepih za njih poravnavo oziroma razlogih neplačila;

razkrijemo tiste terjatve na dan 31.12.2017, ki so že zapadle v plačilo, pa še niso plačane (razkrijemo vzrok neplačila ter vse postopke izterjave, ki smo jih že izvedli – razkrijemo politiko spremljanja in izvedene postopke izterjave terjatev).V tej točki razkrijemo tudi politiko oblikovanja popravkov vrednosti terjatev.

6. podatke o obveznostih, ki so do konca poslovnega leta zapadle v plačilo, ter o vzrokih neplačila;

Opomniti želimo, da je v javnem sektorju rok plačila za običajne poslovne obveznosti predpisan (»za plačilo vseh obveznosti je plačilni rok za neposredne uporabnike 30. dan, za posredne uporabnike pa največ 30 dni – 32. čl. ZIPRS1718). Proračunski uporabnik mora pravočasno sprejeti ukrepe za zagotavljanje likvidnosti svojega poslovanja.

7. vire sredstev, uporabljene za vlaganje v opredmetena osnovna sredstva, neopredmetena sredstva ter dolgoročne finančne naložbe (kapitalske naložbe in posojila);

Razkrijejo se viri sredstev, pridobljeni za vlaganje v opredmetena OS, neopredmetena sredstva ter dolgoročne finančne naložbe (viri so lahko proračunska sredstva, donacije pravnih in fizičnih oseb, za te namene prerazporejen ugotovljen presežek prihodkov nad odhodki, najeto posojilo, ipd). Glede vlaganja v dolgoročne finančne naložbe naj opozorilo na mnenje Računskega sodišča: Mnenje o javnofinančnem vprašanju glede pridobivanja kapitalskih naložb države in občin ter kapitalskih naložb pravnih oseb v njihovi lasti (21. 12. 2015). V tem mnenju računsko sodišče ocenjuje, da je glede na prepoznana tveganja, ki so se v nekaj primerih tudi že realizirala, in na podlagi izkušenj, pridobljenih z izvajanjem revizij, da je sistemska ureditev tega področja pomanjkljiva. Zato računsko sodišče predlagateljem zakonov in zakonodajalcu svetuje, da s spremembo zakonodaje (na primer ZJF) uveljavijo splošno omejitev pridobivanja kapitalskih naložb. Vse morebitne taksativno naštete izjeme od tega pravila, ki bi jih opredelil zakon, pa morajo imeti utemeljen razlog, ki ga je prav tako nujno iskati v javnem interesu (na primer kadar gre za izpolnjevanje pogojev nedelujočega trga). Državi in občinam kot ustanoviteljicam gospodarskih družb pa smiselno enako predlagamo, da s spremembami ustanovnih aktov družbam v svoji (so)lasti prepovedo pridobivanje kapitalskih naložb.

8. naložbe prostih denarnih sredstev;

Pri nalaganju prostih denarnih sredstev v varne oblike naložb morajo posredni PU (javni zavodi) pojasniti, kam so prosta denarna sredstva naložili, pod katerimi pogoji in za kolikšno obdobje.

9. razloge za pomembnejše spremembe stalnih sredstev;

Če neposredni in posredni proračunski uporabniki v Bilanci stanja prikazujejo pomembnejše spremembe stalnih sredstev, morajo to v pojasnilih ustrezno pojasniti, in sicer s pomočjo preglednice stanja in gibanja opredmetenih OS in neopredmetenih sredstev ter stanja in gibanja dolgoročnih kapitalskih naložb in posojil (obvezni prilogi k bilanci stanja).

10. vrste postavk, ki so zajete v znesku, izkazanem na kontih izvenbilančne evidence;

Neposredni in posredni proračunski uporabniki pojasnijo zneske evidentirane na kontih zabilančne evidence.

11. podatke o pomembnejših opredmetenih osnovnih sredstvih in neopredmetenih sredstvih;

ki so že v celoti odpisana, pa se še vedno uporabljajo za opravljanje dejavnosti;

Navede se vrsta in razlog, zakaj se opredmeteno OS, ki je že v celoti odpisano, še vedno uporablja v poslovnem procesu proračunskega uporabnika.

12. drugo, kar je pomembno za popolnejšo predstavitev poslovanja in premoženjskega stanja uporabnikov enotnega kontnega načrta.

Pod drugo neposredni in posredni proračunski uporabniki razkrijejo še druge pomembne informacije, povezane s poslovanjem proračunskega uporabnika.

V računovodskih pojasnilih neposredni in posredni proračunski uporabnik razkrijejo tudi izračun presežka po fiskalnem pravilu (5. čl. ZFisP).

d) Poslovno poročilo

Na podlagi 4. člena zgoraj navedenega pravilnika je letno poročilo sestavljeno iz računovodskega poročila in poslovnega poročila. Računovodsko poročilo obsega bilanco stanja, izkaz prihodkov in odhodkov, ter pojasnila k tema dvema izkazoma. V predpisih o letnem poročilu ni določb, kaj vse mora vsebovati poslovno poročilo. V navodilu o pripravi zaključnega računa in metodologiji za pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih ter pravilniku o sestavljanju letnih poročil pa so določbe, ki jih mora poslovno poročilo obsegati.

Sestavni del poslovnega poročila je tudi poročilo o doseženih ciljih in rezultatih neposrednega in posrednega uporabnika proračuna.

e) Poročilo o doseženih ciljih in rezultatih

V poročilu o doseženih ciljih in rezultatih morajo neposredni in posredni proračunski uporabniki izhajati iz obrazložitve svojega finančnega načrta oz. programa dela za poslovno leto, poročilo pa mora vsebovati (Navodilo o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter metodologije za pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna):

zakonske in druge pravne podlage, ki pojasnjujejo delovno področje neposrednega in posrednega proračunskega uporabnika;
dolgoročne cilje neposrednega in posrednega proračunskega uporabnika, kot izhajajo iz področnih strategij in nacionalnih programov. Za državni proračun so cilji iz področnih strategij in nacionalnih programov predstavljeni po področjih proračunske porabe;
letne cilje posrednega in neposrednega proračunskega uporabnika, ki so zastavljeni v letnem programu dela (neposredni PU) oz. v finančnem načrtu posrednega PU;
oceno uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev, upoštevaje fizične, finančne in opisne kazalnike, določene v obrazložitvi programa dela oz. finančnega načrta;
nastanek morebitnih nedopustnih ali nepričakovanih posledic pri izvajanju programa dela oz. finančnega načrta;
oceno uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev v primerjavi z doseženimi cilji iz poročila preteklega leta ali več preteklih let;
oceno gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja neposrednega in posrednega proračunskega uporabnika glede na predpisane standarde in merila in ukrepe za izboljšanje učinkovitosti ter kakovosti poslovanja;
oceno notranjega nadzora javnih financ. Oceno proračunski uporabniki pripravijo na obrazcu Izjava o oceni notranjega nadzora javnih financ. Podpisano izjavo proračunski uporabniki hranijo kot trajno gradivo;
pojasnila na področjih, na katerih zastavljeni cilji niso bili doseženi. Pojasnijo se tudi vzroki zakaj cilji niso bili doseženi;
oceno učinkov poslovanja neposrednega in posrednega proračunskega uporabnika na druga področja (predvsem na področje gospodarstva, sociale, varstva okolja, regionalni razvoj in urejanje prostora).

Poročilo o doseženih ciljih in rezultatih mora neposredni uporabnik pripraviti izhajajoč iz obrazložitve svojega finančnega načrta (programa dela), pripravljenega v skladu z drugim odstavkom 13. člena uredbe o podlagah in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna in navodilom za pripravo proračuna.

Pri pripravi vmesnega poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednega uporabnika za tekoče leto, ki je v skladu s 6. točko 16. člena ZJF del obrazložitve predloga državnega oziroma občinskega proračuna, mora neposredni uporabnik opisati samo točko 4 iz prvega odstavka tega člena.

Poročilo o doseženih ciljih in rezultatih mora posredni uporabnik pripraviti izhajajoč iz obrazložitve svojega finančnega načrta oziroma programa dela za preteklo leto. Župan in pristojna ministrstva lahko od posrednih uporabnikov zahtevajo tudi druge vsebine, ki jih morajo pojasniti v poročilu o doseženih ciljih in rezultatih.

f) Poslovno poročilo

Na podlagi 4. člena zgoraj navedenega pravilnika je letno poročilo sestavljeno iz računovodskega poročila in poslovnega poročila. Računovodsko poročilo obsega bilanco stanja, izkaz prihodkov in odhodkov, ter pojasnila k tema dvema izkazoma. V predpisih o letnem poročilu ni določb, kaj vse mora vsebovati poslovno poročilo. V Navodilu o pripravi zaključnega računa in metodologiji za pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih ter Pravilniku o sestavljanju letnih poročil pa so določbe, ki jih mora poslovno poročilo obsegati.

Sestavni del poslovnega poročila je tudi poročilo o doseženih ciljih in rezultatih neposrednega in posrednega uporabnika proračuna.

Poslovno poročilo je sestavljeno iz splošnega, posebnega in zaključnega dela.

A. Splošni del obsega:

predstavitev PU (v predstavitev spadajo tudi osnovni podatki iz sodnega registra, ime, skrajšano ime, naslov, matična, davčna številka, številka PU, številka podračuna pri UJP, kontaktni podatki (telefon, e-pošta)),
kratek opis razvoja (ustanovitev, ustanovitelja, dosedanji razvoj in položaj v regiji),
predstavitev vodstva (funkcije in nazivi, ki izhajajo iz izobrazbe),
predstavitev pomembnejših organov (poslovni, strokovni organi in organi nadzora),
kratek opis javno-finančnih, fiskalnih, gospodarskih vplivov na delovanje PU.

Predstavijo se tudi vse dejavnosti, za katere je bil ustanovljen PU.

B. Posebni del obsega

Opisno poročilo o izvedbi programov, dejavnosti in projektov PU

Poročilo o izvedbi programov, dejavnosti in projektov PU naj obsega: kateri cilji so bili zastavljeni, kako smo dosegli te cilje in kako se doseženi cilji povezujejo v realizacijo skupnega cilja organizacije.

Poročilo o doseženih ciljih in rezultatih

zakonske in druge pravne podlage, ki pojasnjujejo delovno področje neposrednega in posrednega proračunskega uporabnika;
- navede se seznam zakonov, podzakonskih aktov, ustanovitvenih in notranjih aktov ter drugih listinah, na podlagi katerih uporabnik opravlja dejavnost
dolgoročne cilje neposrednega in posrednega proračunskega uporabnika, kot izhajajo iz področnih strategij in nacionalnih programov. Za državni proračun so cilji iz področnih strategij in nacionalnih programov predstavljeni po področjih proračunske porabe;
- dolgoročni cilji izhajajo iz sprejete strategije in nacionalnih programov (če je opredeljeno poslanstvo organizacije, se le-to postavi pred dolgoročne cilje);
- Dolgoročni cilji so praviloma izraženi opisno, in ne številčno;
- Nanašajo se na različno časovno obdobje (npr. 5 do 10 let);
- Glavni cilj je, da PU opravljajo svojo dejavnost v korist posameznikov in družbe kot celote, s čimer se povečuje kakovost življenja.
letne cilje posrednega in neposrednega proračunskega uporabnika, ki so zastavljeni v letnem programu dela (neposredni PU) oz. v finančnem načrtu posrednega PU;
- letni cilji posrednega PU izhajajo iz obrazložitve FN oz. letnega programa dela posrednega PU;
- letni cilji neposrednega PU so predstavljeni v okviru glavnih programov, podprogramov, projektov ali dejavnosti;
- letni cilji veljajo za posamezno leto, in so osnova za poročanje o poslovanju tega leta;
- lahko so opisni ali številčni,
- letni cilji se morajo ujemati s FN, saj vsak cilj povzroči tudi finančne posledice.

Prve tri točke poročila so pravzaprav povzetek iz FN in programov dela, ki ji PU pripravijo ob sprejemanju proračuna in po njem.

To med drugim pomeni, da mora biti finančni načrt neposrednega proračunskega uporabnika naravnan na doseganje rezultatov, kar pa se mora odražati tudi pri obrazložitvi finančnega načrta. S tem je mišljeno jasno definiranje ciljev in z njimi povezanih pričakovanih rezultatov, vključno s kazalniki njihovega doseganja.

Taka obrazložitev finančnega načrta je lahko podlaga za ugotavljanje uspešnosti in omogoči oceno dejanske učinkovitosti ter dejansko doseženih rezultatov ob koncu proračunskega leta v primerjavi z načrtovanimi rezultati in viri sredstev, ki so bili sprejeti s proračunom za to isto leto ter omogoča ugotavljanje odgovornosti PU tako za (ne)doseganje neposrednih učinkov, kot tudi rezultatov ter prispevka proračunskih uporabnikov k učinkom (vir: Navodilo za pripravo obrazložitev posebnega dela zaključnega računa proračuna, Ministrstvo za finance).

Besedilo letnega poročila naj bo kratko, jedrnato in lahko razumljivo, s poudarkom na navedbi rezultatov, ki smo jih uporabniki dosegli ob koncu posameznega proračunskega leta (pri poročanju si naj neposredni PU pomagajo z usmeritvami Računskega sodišča, ki so zapisana v revizijskem priročniku: K ciljem in rezultatom usmerjen proračunski proces).

Opozarjamo, da je Računsko sodišče na podlagi opravljenih revizij smotrnosti poslovanja neposrednih PU ugotovilo, da je poročanja neposrednih PU še vedno premalo osredotočeno na dosežene rezultate. Zato je pomembno, da pri opisovanju uspešnosti doseganja ciljev le-teh ne opisujemo zgolj opisno (npr. poslovali smo uspešno), pač pa naj ocenimo uspešnost, učinkovitost in gospodarnost delovanja s pomočjo ustreznih kazalnikov dosežkov.

Kaj računsko sodišče pričakuje od PU ta hip? Vzpostavitev sistema kazalnikov za merjenje učinkovitosti in uspešnosti!

Uravnotežen sistem kazalnikov je namenjen temu, da poslovodstvu zagotovi pregled celotnega delovanja organizacije v povezavi z njenimi cilji. Ne osredotoči se samo na en posamezni vidik, kot npr. na finančni vidik, pri čemer izloči nepotrebne informacije. Sistem kazalnikov omogoča uravnotežen pregled na organizacijo, na njene prednosti in tveganja pri strateških in poslovnih odločitvah. To orodje lahko zaposlenim in drugim udeležencem, vključno z javnostjo, pripomore k boljšemu razumevanju ključnih strategij (poslanstva in dolgoročnih ciljev) organizacije.

Velik pomen pri uvajanju uravnoteženega sistema kazalnikov ima informacijska tehnologija.

Informacijski sistem za podporo uravnoteženega sistema kazalnikov mora imeti osnovne elemente uravnoteženega sistema kazalnikov, ki so naslednji:

štirje vidiki: finančni, stranke, notranji poslovni proces in učenje ter rast,
strateški cilji, ki kažejo kako naj bi se strategija izvajala,
kazalniki, ki morajo meriti poslovanje ter izražati napredek k doseganju ciljev (kazalnik mora biti vrednostno merljivi),
ciljna vrednost, ki je vrednostno merljiv cilj za vsak kazalnik,
vzročno-posledične povezave med posameznimi cilji.

4. oceno uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev, upoštevaje fizične, finančne in opisne kazalnike, določene v obrazložitvi programa dela oz. finančnega načrta;

Katere fizične, finančne in opisne kazalnike bodo PU uporabili za oceno delovanja ciljev, pa je odvisno od področja, na katerem opravljajo dejavnost. Vsak si pri tem izbere svoje kazalnike, ki najbolje odsevajo njegovo dejavnost!

Uspešnost = uresničeno/načrtovano

Uspešnost primerja, kaj je bilo dejansko narejeno, s tistim, kar je bilo načrtovano. Uspešnost opredeljuje raven, do katere izidi, rezultati oz. učinki neke aktivnosti dosegajo zastavljene cilje. Uspešnost se meri ne glede na stroške oziroma porabo virov, ki jih aktivnost povzroča.

Stroškovna uspešnost izkazuje polne ekonomske stroške za jasno opredeljen dosežek, kratkoročni rezultat ali dolgoročni učinek. Pove, kako dobro so bili stroški delovanja prevedeni v želeni dosežek, to je v rezultat ali učinek. Pokaže tudi, kateri izbor ukrepov je ob najnižjih stroških najboljši za doseganje želenega dosežka.

Pri doseganju ciljev, na primer želenega učinka na ciljno populacijo, je pogosto neizpostavljen, vendar vedno pomemben element, da mora biti cilj uresničen ob najnižjih možnih stroških, ki še zagotavljajo ustrezno kvaliteto dobrin in storitev.

Zaradi tega je pomembno, da se stroški vložkov povežejo z učinki. Strošek na enoto učinka je zato zelo uporaben pokazatelj stroškovne uspešnosti.

5. nastanek morebitnih nedopustnih ali nepričakovanih posledic pri izvajanju programa dela oz. finančnega načrta;

6. oceno uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev v primerjavi z doseženimi cilji iz poročila preteklega leta ali več preteklih let;

Med dvema letoma ali več leti lahko primerjamo samo tiste kategorije, ki so med samo po vsebini tudi primerljive.

7. oceno gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja neposrednega in posrednega proračunskega uporabnika glede na predpisane standarde in merila in ukrepe za izboljšanje učinkovitosti ter kakovosti poslovanja;

Gospodarnost lahko opredelimo kot pridobivanje potrebnih virov za načrtovane izide po najnižji možni ceni, ki še zagotavlja ustrezno kvaliteto dobrin in storitev.

Učinkovitost ugotavlja razmerje med izidi, rezultati in/ali učinki ter vložki (predvsem finančnimi viri), uporabljenimi za njihovo doseganje.

Pri merjenju učinkovitosti je pomembno vprašanje, ali lahko enak izid, rezultat ali učinek dosežemo tudi z manj vložki, ter obratno, ali lahko z enakim obsegom vložkov dosežemo boljši izid, rezultat oziroma učinek.

Ob iskanju odgovorov je največja težava izbira primerne druge rešitve – dobre prakse, s katero bi lahko obravnavani program primerjali. Primeri dobre prakse naj bi bili vzpostavljeni vnaprej in naj bi omogočili ustrezne primerjave in razjasnili vrednostno opredelitev ciljev že v fazi načrtovanja. Zavedati se je treba, da ima tudi učinkovit program lahko resne pomanjkljivosti, kot na primer, da cilji niso jasno opredeljeni ali jih program celo sploh nima. Take pomanjkljivosti pri opredeljevanju ciljev torej negativno vplivajo predvsem na kasnejše spremljanje in ocenjevanje doseganja izidov, rezultatov oziroma učinkov in ne toliko na njihovo doseganje.

PU pa lahko za pojasnjevanje učinkovitosti in gospodarnosti izračunavajo tudi druge kazalnike, ki so našteti v PSR 8, vendar morajo pri tem nekatere kategorije smiselni prilagoditi svojemu okolju in uporabiti tiste, ki odsevajo razmerja, pomembna zanje.

8. oceno notranjega nadzora javnih financ. Oceno proračunski uporabniki pripravijo na obrazcu Izjava o oceni notranjega nadzora javnih financ. Podpisano izjavo proračunski uporabniki hranijo kot trajno gradivo;

9. pojasnila na področjih, na katerih zastavljeni cilji niso bili doseženi. Pojasni se tudi vzroke, zakaj cilji niso bili doseženi;

10. oceno učinkov poslovanja neposrednega in posrednega proračunskega uporabnika na druga področja (predvsem na področje gospodarstva, sociale, varstva okolja, regionalni razvoj in urejanje prostora).

C. Zaključni del

Zaključni del poslovnega poročila naj vsebuje:

datum sprejetja letnega poročila na svetu zavoda,
datum in kraj nastanka letnega poročila ter
podpise vseh oseb, ki so odgovorne za pripravo letnega poročila.

Na koncu letnega poročila mora biti torej navedeno, kje, kdaj in kdo je sprejel letno poročilo ter kdaj in kje je bilo pripravljeno. Podpisati ga morajo odgovorne osebe zavoda in osebe, ki so ga pripravile.

Za uporabo priljubljenih vsebin se prijavite.