V skladu z Zakonom o javnih financah (ZJF) je finančni načrt akt neposrednega in posrednega uporabnika proračuna, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, s katerim so predvideni njegovi prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki za eno leto.

Finančni načrt posrednega uporabnika proračuna (javni skladi, javni zavodi in agencije, katerih ustanovitelj je država oziroma občina) mora biti usklajen z njegovim programom dela, ki mora biti pripravljen na način, kot je to predpisano za obrazložitev finančnih načrtov neposrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov.

Program dela (ali poslovni načrt) je temeljni dokument, v katerem so načrtovane aktivnosti in cilji delovanja posrednega proračunskega uporabnika v obdobju enega koledarskega leta. Finančni načrt je denarno izražen program dela, ki pove, koliko denarnih sredstev bo na primer javni zavod potreboval za dosego zastavljenih ciljev oziroma izvedbo načrtovanih nalog. Finančni načrt in program sprejme pristojni organ, svet javnega zavoda po postopku, določenem v posebnem predpisu ali v aktu o ustanovitvi javnega zavoda.

V zvezi s finančnim načrtom oziroma njegovimi sestavinami je posebej treba opozoriti na 10. člen Zakona o javnih financah, ki ureja sestavo proračuna in finančnih načrtov neposrednih in posrednih uporabnikov. V zvezi s tem je treba posebej biti pozoren na šesti in sedmi odstavek 10. člena, ki določata:

• V splošnem in posebnem delu proračuna se prikaže tudi načrt prejemkov in izdatkov za prihodnje leto. Predmet sprejemanja v Državnem zboru oziroma občinskem svetu je samo načrt prejemkov in izdatkov za prihodnje leto.
• Finančni načrt posrednega uporabnika, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba v obveznem delu zavarovanja, sestavljata splošni in posebni del, ki sta prikazana v skladu s prejšnjim odstavkom in na način, kot ga predpiše minister, pristojen za finance.

Zakon o javnih financah v 26. in 27. členu obravnava pripravo in posredovanje finančnega načrta posrednega proračunskega uporabnika države in občine. Posredni proračunski uporabniki države naj bi tako pripravili predloge finančnih načrtov ob pripravi državnega proračuna na podlagi izhodišč, ki veljajo za državni proračun, PPU občinskega proračuna pa na podlagi izhodišč, ki veljajo za občinski proračun.

Pristojna ministrstva na način in v roku, ki ga predpiše minister, pristojen za finance, zahtevajo od posrednih proračunskih uporabnikov – PPU, da jim pošljejo podatke, ki so potrebni za pripravo finančnih načrtov ministrstev. Vendar pa ministrstva pri pripravi svojih finančnih načrtov običajno uporabijo podatke, ki se nanašajo na delovanje PPU iz obstoječih baz podatkov in ne zaprosijo PPU za dodatne podatke. Četrti odstavek 26. člena ZJF določa, da če se PPU v pretežnem delu financira iz proračunskih sredstev, se njegov finančni načrt sprejme v 60 dneh po sprejetju državnega proračuna, 27. člen ZJF pa določa, da če se pravna oseba v pretežnem delu financira iz občinskih proračunskih sredstev, se njen finančni načrt sprejme v 30 dneh po sprejetju občinskega proračuna.

Določbe ZJF je potrebno uporabljati skupaj z določbami Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije (trenutno velja zakona za leti 2021 in 2022), ki roke za pripravo finančnih načrtov in programov dela PPU veže na prejem izhodišč za načrtovanje.

Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 (v nadaljevanju: ZIPRS2122) določa, da morajo PPU v skladu z določili 58. člena ZIPRS2122 pripraviti programe dela in finančne načrte za leto 2021 ter jih posredovati v soglasje organu, ki jim je posredoval izhodišča za načrtovanje, v 45 dneh po prejemu izhodišč za pripravo finančnih načrtov.

ZIPRS2122 v več členih ureja vsebine, ki jih je treba upoštevati pri pripravi finančnega načrta, tako na primer v 57. členu ureja razpolaganje s sredstvi za plače, v 58. členu pa ureja pripravo finančnih načrtov in določa roke – pri pripravi finančnega načrta je smiselno temeljito prebrati 58. člen ZIPRS2122, pa tudi vsa izhodišča resornega ministrstva oziroma občine, če jih je ta poslala.

Izhodišča pripravijo neposredni proračunski uporabniki – pristojno ministrstvo in občine, ki financirajo posredne proračunske uporabnike, izhodišča morajo upoštevati razpoložljiva sredstva za financiranje javne službe, ki so načrtovana v njihovih finančnih načrtih. Z vidika PPU bodo izhodišča začrtala obseg financiranja v letu 2021, upoštevajoč obseg dejavnosti javne službe ter veljavne predpise s področja plač in stroškov dela javnih uslužbencev.

Pri pripravi finančnega in kadrovskega načrta je pomemben tudi 60. člen ZIPRS2122, ki določa načrtovanje kadrov – praviloma izhaja iz dejstva, da se dovoljeno število zaposlenih določa oziroma oceni glede na vire financiranja, poveča pa se lahko le iz razlogov, ki jih določa ZIPRS.

Natančneje področje kadrovskega načrtovanja ureja Uredba o načinu priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna in metodologiji spremljanja njihovega izvajanja za leti 2021 in 2022 (Uradni list RS, št. 3/21). Ta uredba je podlaga za pripravo kadrovskega načrta, seveda pa je treba pri načrtovanju dovoljenega števila zaposlenih v šoli upoštevati tudi normative in standarde za izvajanje dejavnosti šole.

Upoštevaje navedeno je torej smiselno pred pričetkom priprave finančnega načrta natančno pregledati določbe Zakona o javnih financah, Zakona o izvrševanju proračun (ZIPRS2122) in uredbe o načinu priprave kadrovskih načrtov, seveda pa je treba poznati tudi predpise, ki urejajo delovno področje javnega zavoda (ZOFVI in ostali zakoni) in normative ter standarde.

Okvirno finančni načrt vsebuje naslednje:

a) UVOD

• vsebuje predstavitev javnega zavoda – naziv, naslov, oziroma sedež, matična številka, vodstvo, naloge in pristojnosti, organiziranost
• napoved vsebine

b) ZAKONI, PODZAKONSKI PREDPISI IN KOLEKITVNE POGODBE

• zakoni, ki urejajo finančno poslovanje, izvrševanje proračuna, delovna razmerja, plače v javnem sektorju
• zakon o minimalni plači
• podzakonski akti, ki urejajo plače, napredovanja, kadrovske načrte, normative in standarde,
• KPJS, Kolektivna pogodba dejavnosti – KPVIZ

c) IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO FINANČNEGA NAČRTA (na primer):

• navodila za pripravo finančnega načrta, ki jih posreduje občina ustanoviteljica in MIZŠ,
• veljavna plačna lestvica in uvrstitve delovnih mest in nazivov v plačne razrede ter predvidena napredovanja v plačne razrede in nazive
• višine povračil stroškov in drugih prejemkov iz delovnega razmerja v skladu z veljavno kolektivno pogodbo oziroma aneksi (Uradni list RS, št. 40/12, 46/13, 80/18 in 88/21)
• višina minimalne plače
• prispevki v zvezi s plačami
• število zaposlenih
• ocena potrebnih sredstev za blago in storitve

PRIKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV

• po kontih in zneskih
• obrazložitev
• plan tekočega in investicijskega vzdrževanja, plan nabav – v povezavi s planiranimi sredstvi v finančnem načrtu

KADROVSKI NAČRT

• preglednica (priloga uredbe)
• obrazložitev

Preglednica: Načrtovano število zaposlenih

• dovoljeno število zaposlenih, za katere se plače financirajo iz virov, določenih v 1., 2., 3., 4., 5., 7., 9. in 10. točki iz 3. člena uredbe,
• ocena predvidenega števila zaposlenih, ki se financirajo iz virov, določenih v 6. in 8. točki 3. člena uredbe.

Pri številu zaposlenih je smiselno vpisati dovoljeno število zaposlenih za tekoče leto in potem še za naslednje leto

Pri obrazložitvi je treba upoštevati določbe ZIPRS glede možnosti gibanja števila zaposlenih, normative in standarde, ki so podlaga za predlagano število zaposlenih, dejansko stanje števila zaposlenih, predvidena prenehanja, na primer upokojitve ali druge kadrovske okoliščine.

Med vzorci lahko najdete prilogo uredbe za pripravo kadrovskega načrta.