Pravne podlage, ki urejajo področje šolskega sklada

Delovanje šolskega sklada urejajo:

• Zakon o računovodstvu (ZR; Ur. l. RS, št. 23/99, 30/02 – ZJF-C in 114/06 – ZUE);
• Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Ur. l. RS, št. 112/09, 58/10, 104/10, 104/11, 97/12, 108/13, 94/14, 100/15, 84/16, 75/17 in 82/18);
• Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (Ur. l. RS, št. 134/03, 34/04, 13/05, 114/06 – ZUE, 138/06, 120/07, 112/09, 58/10, 97/12, 100/15, 75/17 in 82/18);
• Slovenski računovodski standardi (2016) (SRS (2016); Ur. l. RS, št. 95/15, 74/16 – popr., 23/17, 57/18 in 81/18);
• Pravila skrbnega računovodenja (PSR);
• Zakon o zavodih (ZZ; Ur. l. RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP);
• Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI; Ur. l. RS, št. 16/07 – UPB5, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr. in 25/17 – ZVaj) – 135. člen ZOFVI;
• Zakon o dohodnini (ZDoh-2; Ur. l. RS, št. 13/11 – UPB7, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16 in 69/17);
• Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2; Ur. l. RS, št. 13/11 – UPB, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17 in 13/18 – ZJF-H).

Šola oziroma vrtec ustanovi šolski sklad, iz katerega se financirajo dejavnosti, ki niso sestavina izobraževalnega programa oziroma se ne financirajo iz javnih sredstev, nakup nadstandardne opreme, zviševanje standarda pouka in podobno.

Sklad upravlja upravni odbor, ki ima predsednika in šest članov, od katerih so najmanj trije predstavniki šole. Upravni odbor imenuje svet staršev. Predstavnike šole predlaga svet šole.

V skladu z določili 135. člena ZOFVI lahko za delovanje sklada upravni odbor sprejme Pravila šolskega sklada. Pravil torej ne sprejme ravnatelj oziroma Svet zavoda (kot ostale interne akte zavoda), temveč Upravni odbor sklada.

Pravila urejajo organizacijo in poslovanje šolskega sklada, predvsem ime in sedež sklada, dejavnost in namen, zagotavljanje in razpolaganje s sredstvi, pristojnosti organov in obveščanje o delovanju.

S pravili se tako določi:

• namen ustanovitve sklada,
• kriterije in merila za razdelitev in dodelitev finančnih sredstev sklada,
• zagotavljanje in razpolaganje s sredstvi,
• organe odločanja in njihove pristojnosti,
• obveščanje o delovanju sklada in nadzor.

Upravni odbor šolskega sklada

Šolski sklad upravlja upravni odbor, ki ga imenuje svet staršev. Upravni odbor (UO) ima imenovanega predsednik UO ter šest (6) članov, od katerih so najmanj trije predstavniki šole. Le-te predlaga svet šole.

Pridobivanje sredstev šolskega sklada

135. člen ZOFVI določa, da šolski sklad pridobiva sredstva iz prispevkov staršev, donacij, zapuščin in iz drugih virov.

Sredstva sklada pridobiva šola na organiziran in transparenten način, in sicer:

• s prostovoljnim članstvom,
• s prostovoljnim donatorstvom,
• iz prostovoljnih zapuščin in
• iz drugih virov.

Sredstva sklada zavoda se zbirajo iz:

• donacij pravnih ali fizičnih oseb (v denarju ali v naravi),
• prostovoljnih prispevkov staršev učencev zavoda,
• prostovoljnih prispevkov delavcev šole,
• prostovoljnih zapuščin,
• iz drugih virov.

Šola v dopisu in na spletni strani zavoda navede, da lahko npr. starši postanejo donatorji ali podporniki šolskega sklada na naslednje načine:

• z neposrednim nakazilom poljubnega zneska na račun šolskega sklada (s pripisom za šolski sklad);
• z donatorsko pogodbo;
• s sodelovanjem na dobrodelnih prireditvah, kjer šolski sklad zbira prostovoljne prispevke (dobrodelni srečelov, dobrodelne športne prireditve, zbiralne akcije papirja, predpraznični bazar, dobrodelna prireditev ob zaključku šolskega leta);
• z vplačilom gotovine na račun sklada v tajništvu zavoda (v primeru, da ima zavod vzpostavljeno blagajniško poslovanje).

Finančna uprava RS (FURS) v zvezi z organizacijo šolskih bazarjev, kjer se zbira denar za šolski sklad s prodajo izdelkov otrok, skladno s področno zakonodajo, priporoča zbiranje prostovoljnih prispevkov. V tem primeru ni treba izdati računa in ga tudi ne davčno potrditi. V nasprotnem primeru, če se za izdelke določi cena, pa je treba izdati račun.

V prvem odstavku 135. člena ZOFVI je določeno, da se iz šolskega sklada financirajo dejavnosti, ki niso sestavina izobraževalnega programa oziroma se ne financirajo iz javnih sredstev, nakup nadstandardne opreme, zviševanje standarda pouka in podobno.

Šolski skladi, kot so opredeljeni v ZOFVI, niso prvenstveno namenjeni pomoči socialno šibkim učencem. Namen šolskega sklada je med drugim lahko pomoč pri plačilu udeležbe na ekskurzijah, taborih in šoli v naravi ipd. socialno ogroženim učencem pod določenimi pogoji in v določenem deležu.

Namen šolskega sklada je tako lahko financiranje:

• dejavnosti, ki niso sestavni del izobraževalnega programa oziroma se ne financirajo iz javnih sredstev (izleti, šola v naravi, taborjenje, obisk kulturnih predstav, nagradni izleti, ipd.),
• zviševanja standarda pouka (predavanja zunanjih strokovnjakov, umetnikov ipd.),
• nakup nadstandardne opreme za pouk,
• nadstandardnih programov (raziskovalna dejavnost na šoli, športni programi, pevski tabor ipd.),
• promocije šole v javnosti (objave v sredstvih javnega obveščanja, promocijski material).

Svet staršev imenuje 7-članski UO, ki upravlja sklad. UO ima predsednika in šest članov, od katerih so najmanj trije predstavniki šole. Člani (med sabo) izvolijo predsednika UO in njegovega namestnika. Mandat UO traja štiri leta.

Računovodsko evidentiranje (knjiženje) vplačil in izplačil šolskega sklada

Šola kot javni zavod mora svoje poslovne knjige voditi v skladu z Zakonom o računovodstvu, Pravilnikom o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Pravilnik o EKN) ter SRS (2016).

Pasivne časovne razmejitve in pravila njihovega evidentiranja so opredeljena v 31. členu Pravilnika o EKN in SRS 11. V skladu s Pravilnikom o EKN se na kontih skupine 29 izkazujejo vnaprej vračunani odhodki, kratkoročno odloženi prihodki in druge pasivne časovne razmejitve. Določeni uporabniki EKN v tej skupini izkazujejo največ 12 mesecev vnaprej vračunane stroške oziroma odhodke ter kratkoročno odločene prihodke, za katerih pripoznanje še niso izpolnjeni pogoji.

Dolgoročne pasivne časovne razmejitve so opredeljene v 66. členu Pravilnika o EKN. Na kontih skupine 92 izkazujejo določeni uporabniki EKN zneske prihodkov, ki se v skladu z računovodskimi standardi še ne vštevajo v prihodke. Prav tako v tej skupini kontov izkazujejo donacije, ki so jih prejeli od donatorjev za pokrivanje določenih stroškov.

Če gre za odložene prihodke oziroma donacije, ki bodo porabljene za namene javnega zavoda (pokrivanje določenih stroškov), mora zavod evidenčno knjižiti tako prejem kot tudi strošek glede na vrsto. V praksi pa je večina primerov, ko ne gre za porabo teh namenskih sredstev za namene javnega zavoda, ampak fizičnih oseb – učencev zavoda. V teh primerih ni evidenčnega knjiženja prejema sredstev in njihove porabe.

V nadaljevanju povzemamo posamezna določila SRS (2016), ki se nanašajo na pasivne časovne razmejitve:

• SRS 11.2. Časovne razmejitve, ki se bodo uporabljale v letu dni, se opredelijo kot kratkoročne, tiste, ki se bodo uporabljale v daljšem časovnem obdobju, pa se opredelijo kot dolgoročne.
• SRS 11.4. Pasivne časovne razmejitve zajemajo vnaprej vračunane stroške oz. vnaprej vračunane odhodke in odložene prihodke, ki se izkazujejo posebej in razčlenjujejo na pomembnejše vrste.
• SRS 11.16. Pasivne časovne razmejitve se lahko uporabljajo samo za postavke, za katere so bile prvotno pripoznane.
• SRS 11.25. Pasivne časovne razmejitve na račun odloženih prihodkov se prenašajo med poslovne prihodke tistega poslovnega leta, v katerem se pojavljajo stroški oziroma odhodki, za pokrivanje katerih so oblikovane.
• SRS 11.36. Donacije so denarni zneski, pravice ali stvari, ki jih organizacija dobi od fizičnih ali pravnih oseb brez obveznosti vračila in se ne nanašajo na plačila za stvari oziroma storitve, ki jih je organizacija prodala tem osebam. Časovne razmejitve, oblikovane na podlagi donacij, prejetih za pridobitev osnovnih sredstev, se porabljajo skladno z obračunano amortizacijo, časovne razmejitve iz donacij, prejetih za pokrivanje določenih stroškov, pa se porabljajo skladno s pojavljanjem teh stroškov. Nenamenske donacije se ne izkazujejo prek časovnih razmejitev, temveč se takoj obravnavajo kot prihodki.

V skladu z zgoraj navedenim mora šola poslovne dogodke ažurno evidentirati v skladu z veljavno zakonodajo in internimi akti zavoda.

Sredstva šolskega sklada se morajo sprotno porabiti za namene, določene v skladu z določilom 135. člena ZOFVI, Pravil šolskega sklada, programa dela in finančnega plana Upravnega odbora šolskega sklada ter sprejetih sklepov o porabi sredstev.

Skladno z določili Pravilnika o EKN in SRS 11.2 se časovne razmejitve evidentirajo med kratkoročne in dolgoročne, odvisno od obdobja njihove uporabe. Prav tako se prejete donacije za nakup opreme knjižijo v skladu s sprejetim EKN.

Še vedno velja, da je treba za izplačila šolskega sklada obračunati dohodnino.

Odziv Ministrstva za finance (11. 3. 2019)

Uvodoma pojasnjujemo, da smo problematiko obdavčitve izplačila iz šolskih skladov na Ministrstvu za finance že proučevali, ter se o možnih sistemskih rešitvah dogovarjali tudi s pristojnim ministrstvom, to je z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, kjer je bilo ugotovljeno, da je k reševanju navedene problematike potrebno pristopiti sistemsko, in sicer v prvi vrsti z ustrezno določitvijo namena izplačil iz šolskih skladov.

Zakon, ki ureja financiranje vzgoje in izobraževanja in določa tudi šolske sklade, določa tudi namen šolskih skladov oziroma kaj se iz teh skladov financira. Namen šolskih skladov je financiranje nadstandardnih dejavnosti, ki v splošnem vplivajo na bolj kakovostno izobraževanje vseh otrok in učencev, ne pa pokrivanje stroškov posameznim otrokom in učencem iz socialno šibkih družin.

Zakon o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) v splošnem daje velik poudarek posebni obravnavi dohodkov, ki imajo socialno varstveno naravo (npr. oprostitve določene v 20. do 25. členu ZDoh-2). Predpogoj za oblikovanje posebne davčne obravnave pa je ustrezna sistemska ureditev področja in s tem zagotovitev doseganja namenov posebnih obravnav. 6. in 7. točka 20. člena ZDoh-2 urejata oprostitve plačila dohodnine za izplačila oziroma pomoči, ki jih prejmejo socialno ali drugače ogrožene osebe oziroma druge pomoči potrebne osebe od organizacij, navedenih v teh točkah, med katere sodijo tudi izplačila tem osebam s strani humanitarnih organizacij.

V kolikor pa se pomoči socialno ali drugače ogroženim osebam ter drugim osebam, ki so pomoči potrebne izplačujejo s strani drugih subjektov, kot so določeni v 6. in 7. točki 20. člena ZDoh-2, pa le te ne sodijo v okvir dohodkov, ki so oproščeni plačila dohodnine, ampak se obravnavajo kot drugi dohodek (darilo). Pri tem ni pomembno, ali je dohodek prejet v denarju ali v naravi. V skladu s 108. členom ZDoh-2 se v davčno osnovo ne všteva vrednost posameznega darila, če le ta ne presega 42 evrov oziroma če skupna vrednost daril, prejetih v davčnem letu od istega darovalca, ne presega 84 evrov. Od drugih dohodkov, ki pa se vštevajo v davčno osnovo, pa mora plačnik davka, v skladu z Zakonom o davčnem postopku (ZDavP-2), izračunati, odtegniti in plačati davčni odtegljaj. Prejemniku dohodka se navedeni dohodek všteva v letno davčno osnovo za odmero dohodnine. Pripominjamo še, da se od dohodkov rezidenta, od katerih se akontacija dohodnine plačuje z davčnim odtegljajem, davčni odtegljaj ne odtegne in ne plača, če izračunan znesek akontacije ne presega 20 evrov, vrednost dohodka pa se kljub temu všteva v letno davčno osnovo za odmero dohodnine.

Izhajajoč iz navedenega izplačil iz šolskih skladov ni mogoče enačiti z izplačili humanitarnih organizacij, ki so v skladu s 6. točko 20. člena ZDoh-2 oproščena plačila dohodnine. Glede drugačne sistemske ureditve obdavčitve izplačil iz šolskih skladov je v prvi vrsti potrebno urediti sistem šolskih skladov v zakonu, ki ureja financiranje vzgoje in izobraževanja, šele nato bo mogoče drugače urediti tudi davčno obravnavo navedenih izplačil.

Odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport

Zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) določa, da se iz šolskega sklada financirajo dejavnosti, ki niso sestavina izobraževalnega programa oziroma se ne financirajo iz javnih sredstev, kot je nakup nadstandardne opreme, zviševanje standarda pouka in podobno. Zakon v 135. členu torej določa namen porabe sredstev šolskega sklada. Kriteriji oz. merila za razdelitev teh sredstev pa niso zakonsko določeni.

Upravni odbor sklada lahko na podlagi četrtega odstavka 135. člena ZOFVI sprejme pravila za delovanje sklada. Zakon sicer ne opredeljuje vsebine pravil, smiselno pa je, da se s pravili določi oblikovanje programa sklada, način zbiranja sredstev, merila oz. kriterije za porabo sredstev, postopek za odločanje o porabi sredstev, zastopanje sklada ter način notranjega nadzora porabe sredstev … Izvedbena vprašanja torej vsaka šola lahko ureja avtonomno z internim aktom, kar dopušča skladu, da v pravilih določi, da imajo prednost pri pridobitvi sredstev iz sklada socialno šibkejši učenci. Pri tem je potrebno opozoriti, da se morajo sredstva nameniti samo za namene kot jih določa prvi odstavek 135. člena ZOFVI.

Posebej je potrebno izpostaviti, da šolski skladi, ki so opredeljeni v Zakonu o financiranju vzgoje in izobraževanja, v osnovi niso namenjeni za pomoč socialno ogroženem učencem. Poleg tega izplačila iz teh skladov ne morejo biti oproščena plačila davka, ampak se po mnenju Finančne uprave RS izplačila iz šolskega sklada, ne glede na to, da se namenijo kot pomoč socialno ogroženim učencem, štejejo za darila in so obdavčena z dohodnino po stopnji 25 odstotkov.

Velikokrat se v praksi šola v naravi (so)financira tudi s sredstvi šolskega sklada. Pri tem opozarjamo, da še vedno velja, da se prejemki v enkratnem znesku nad 42 evrov oziroma v istem letu v skupnem znesku nad 84 evrov upoštevajo v davčni osnovi. Zakon, ki bi prejemke iz šolskih skladov oprostil obdavčitve, (še) ni sprejet.