Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024 (Uradni list RS, št. 150/22, v nadaljevanju ZIPRS2324) za proračun Republike Slovenije za leto 2023 in za proračun Republike Slovenije za leto 2024 določa sestavo proračuna, posebnosti njunega izvrševanja, porabo sredstev kohezijske politike ter sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost, namenske prihodke in prejemke države, obseg zadolževanja in poroštev države ter javnega sektorja na ravni države, višino povprečnine v skladu z zakonom, ki ureja financiranje občin, in prevzemanje obveznosti, ter ureja druga vprašanja, povezana z izvrševanjem proračuna.

Določbe ZIPRS2324 se uporabljajo:

• v letih 2023 in 2024, razen če je za posamezni proračun ali posamezni člen zakona določeno drugače,
• za neposredne uporabnike proračuna Republike Slovenije, razen če je v posameznih členih zakona določeno drugače.

V nadaljevanju ZIPRS2324 ureja izvrševanje proračuna in določa, da se v tekočem letu izvršuje proračun tekočega leta, in sicer v skladu z določbami ZJF in tega zakona ter v skladu s podzakonskimi predpisi, izdanimi na njuni podlagi. ZIPRS2324 ureja različne vsebine, pomembne za izvrševanje proračuna, zato je treba v konkretnih primerih preveriti ureditev v ZIPRS2324 in slediti določbam zakona.

V tem tekstu pa so predstavljene samo nekatere vsebine, ki so povezane kadrovskim načrtovanjem in poslovanjem ter z zagotavljanjem plač in drugih stroškov dela. Gre predvsem za naslednje vsebine:

Zagotavljanje sredstev za stroške dela

Skladno z ZIPRS2324 mora neposredni uporabnik najpozneje do 31. januarja 2023 na svojih plačnih kontih in na kontih, na katerih zagotavlja sredstva za stroške dela zaposlenih pri posrednih uporabnikih, s prerazporeditvami pravic porabe v okviru svojega finančnega načrta zagotoviti zadosten obseg pravic porabe za pokritje vseh navedenih obveznosti do konca tekočega leta.

Zaključek leta

Zaradi tehnične izvršitve proračuna lahko proračun kot blagajna javnega financiranja in neposredni uporabniki izplačujejo sredstva za plačilo svojih obveznosti še prva dva delovna dneva v januarju naslednjega leta.

Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov se tisti prejemki sredstev na podračuna 845 in 846 pri Finančni upravi Republike Slovenije, ki so bili vplačani zadnji dan proračunskega leta in razdeljeni po blagajnah javnega financiranja prva dva delovna dneva v letu, ki sledi letu, v katerem so bila sredstva vplačana, v posamezni blagajni javnega financiranja štejejo za prihodke leta, v katerem so bili dejansko vplačani na podračuna 845 in 846.

Prerazporejanje pravic porabe

Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun za leto izvrševanja.

Neposredni uporabnik lahko v svojem finančnem načrtu samostojno in brez omejitev prerazporeja pravice porabe v okviru istega podprograma.

Neposredni uporabnik lahko v svojem finančnem načrtu prerazporeja pravice porabe med podprogrami v okviru glavnega programa, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega podprograma ne sme presegati 10 odstotkov podprograma tega neposrednega uporabnika, in med glavnimi programi, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega glavnega programa ne sme presegati 5 odstotkov glavnega programa tega neposrednega uporabnika v sprejetem proračunu.

Neposredni uporabnik pa ne glede na navedeno ne sme samostojno odločati o prerazporeditvah pravic porabe s in na postavke slovenske udeležbe, s in na postavke namenskih sredstev EU, s in na postavke namenskih sredstev finančnih mehanizmov, s in na postavke COVID-19, s, na in med postavkami draginja ter s plačnih kontov in na plačne konte integralnih postavk, razen med plačnimi konti integralnih postavk v obsegu 10 odstotkov podprograma in 5 odstotkov glavnega programa.

Neposredni uporabnik pa lahko odloča o prerazporeditvah pravic porabe na plačne konte do višine 2 odstotkov sprejetega proračuna na plačnih kontih s kontov iz podskupine kontov »Izdatki za blago in storitve«.

Predlagatelj finančnih načrtov lahko odloča o prerazporeditvah pravic porabe znotraj istega podprograma v okviru finančnih načrtov neposrednih uporabnikov, ki so v njegovi pristojnosti.

Prav tako pa lahko predlagatelj finančnega načrta v okviru finančnih načrtov neposrednih uporabnikov, ki so v njegovi pristojnosti, odloča o prerazporeditvah pravic porabe na plačne konte do višine 2 odstotkov sprejetega proračuna na plačnih kontih s kontov iz podskupine kontov »Izdatki za blago in storitve«.

ZIPRS2324 pa ureja tudi prerazporeditve pravic porabe, o katerih odloča vlada, med ostalim določa tudi, da lahko vlada odloča o prerazporeditvah pravic porabe:

• med, na in s plačnih kontov neposrednih uporabnikov proračuna,
• s plačnih kontov integralnih postavk na postavko organa, ki je pristojen za zagotovitev pogojev za začetek dela in poslovanja osebe javnega prava, ki je ustanovljena po uveljavitvi proračuna za tekoče leto, ko se prerazporejajo javni uslužbenci skupaj s kadrovsko kvoto in sredstvi za plače,
• z integralnih postavk za materialne stroške in z integralnih postavk za investicije in investicijsko vzdrževanje državnih organov na postavko organa, ki je pristojen za zagotovitev pogojev za začetek dela in poslovanja osebe javnega prava, ki je ustanovljena po uveljavitvi proračuna za tekoče leto.

Vlada odloča o prerazporeditvah na predlog ministrstva, ta pa je pripravljen na predlog predlagatelja finančnega načrta.

Plačilni roki v breme državnega proračuna in občinskih proračunov

Plačilni roki neposrednih uporabnikov v breme proračuna so predpisani v ZIPRS2324. Za plačilo vseh obveznosti je plačilni rok za neposredne in posredne uporabnike državnega in občinskih proračunov največ 30 dni.

Plačilni rok začne teči naslednji dan po prejemu listine, ki je podlaga za izplačilo. Plačilni rok za izplačila, o katerih se odloča v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, in če drugi zakon določa, da se nakazilo na račun stranke šteje, da je bilo zahtevku v celoti ugodeno, začne teči naslednji dan po poteku roka, ki je z zakonom določen za sprejem odločitve v upravnem postopku. Če zadnji dan roka sovpada z dnem, ki je po zakonu dela prost dan oziroma v plačilnem sistemu TARGET2 ni opredeljen kot plačilni dan, se za zadnji dan roka šteje naslednji delavnik oziroma naslednji plačilni dan v sistemu TARGET2.

Pri izplačilu drugih stroškov dela (podjemne pogodbe, avtorske pogodbe in druga obdavčljiva izplačila) je plačilni rok od 20 do največ 45 dni. Določbe glede plačilnih rokov veljajo tudi za plačila v breme občinskih proračunov.

ZIPRS2324 v 33. členu ureja tudi predplačila in določa primere, ko so predplačila dovoljena, med ostalim tudi za plačilo akontacij stroškov za službena potovanja.

Plačilo pravnomočnih sodnih in dokončnih upravnih odločb in poravnav

Obveznosti na podlagi pravnomočnih sodnih ali dokončnih upravnih odločb in poravnav se plačujejo v breme sredstev neposrednega ali posrednega uporabnika, v pristojnost katerega spada zadeva, ki je predmet odločbe ali poravnave, ali v breme neposrednega ali posrednega uporabnika, ki ima v ta namen v svojem finančnem načrtu zagotovljene pravice porabe. Če je med izvajanjem proračuna izdana sodna ali upravna odločba oziroma sklenjena poravnava, ki nalaga plačilo obveznosti, za katere v proračunu niso zagotovljene pravice porabe, se za plačilo teh obveznosti lahko odpre nova proračunska vrstica, na katero se v skladu s predpisanimi postopki prerazporedijo pravice porabe neposrednega uporabnika.

Obveznosti za pravnomočno priznano škodo, ki je nastala zaradi nepravilne ali nezakonite sodne odločbe, se plačujejo v breme sredstev državnega odvetništva, ki ima v ta namen v svojem finančnem načrtu zagotovljene pravice porabe.

Če iz pravnomočne sodne ali dokončne upravne odločbe in poravnave izhaja, da se obveznosti poravnajo postopno in v več prihodnjih letih, se pravice porabe v višini posamezne letne obveznosti zagotovijo v letu, v katerem je treba plačati posamezni del obveznosti po pravnomočni sodni ali dokončni upravni odločbi in poravnavi.

Razpolaganje s sredstvi za plače

Neposredni in posredni uporabniki morajo izvajati politiko zaposlovanja, sistemiziranja delovnih mest in razporejanja zaposlenih na delovna mesta tako, da s prevzemanjem obveznosti, ki ne pomenijo izvrševanja obveznosti do zaposlenih, kot jih določajo predpisi ali kolektivne pogodbe, ne ustvarjajo primanjkljajev sredstev za stroške dela, to je na postavkah, ki vsebujejo plačne konte.

Priprava finančnih načrtov uporabnikov proračuna

Predlagatelji finančnih načrtov proračuna morajo izvajati naloge iz svoje pristojnosti na način, da ne prekoračijo obsega sredstev stroškov dela, določenega v sprejetih finančnih načrtih, razen kadar gre za prerazporeditev stroškov dela med finančnimi načrti v okviru istega predlagatelja finančnega načrta ali kadar je sprememba posledica prerazporeditve javnega uslužbenca v drugi organ ali kadar ta zakon določa drugače.

Predstojnik neposrednega uporabnika proračuna države ali občine mora posrednim uporabnikom proračuna iz svoje pristojnosti posredovati izhodišča za pripravo finančnih načrtov posrednih uporabnikov v 15 dneh po objavi ZIPRS2324 v Uradnem listu Republike Slovenije. Izhodišča za pripravo finančnih načrtov posrednih uporabnikov, ki se pretežno financirajo iz proračuna države, morajo biti usklajena s pretežnim financerjem posrednega uporabnika in z ministrstvom.

V primeru spremembe obsega sredstev tekočih transferov v finančnem načrtu neposrednega uporabnika proračuna mora predstojnik neposrednega uporabnika proračuna države ali občine v 15 dneh od spremembe obsega sredstev tekočih transferov v finančnem načrtu neposrednega uporabnika proračuna posrednemu uporabniku proračuna posredovati nova izhodišča.

Predstojnik neposrednega uporabnika državnega proračuna mora pri določitvi obsega sredstev za stroške dela posrednih uporabnikov proračuna iz njegove pristojnosti zagotoviti, da se stroški dela pri posrednih uporabnikih proračuna iz njegove pristojnosti znižajo na način, da se ne preseže skupni obseg sredstev tekočih transferov, določen v finančnem načrtu posameznega neposrednega uporabnika.

Predstojnik posrednega uporabnika proračuna mora svoj finančni načrt oziroma spremembe finančnega načrta pripraviti v skladu z izhodišč, ki jih posreduje predstojnik neposrednega uporabnika proračuna.

Posredni uporabniki državnega proračuna morajo sprejete finančne načrte in programe dela posredovati v soglasje pristojnemu ministrstvu najpozneje v 45 dneh po prejemu izhodišč za pripravo finančnega načrta.

Posredni uporabniki, ki se financirajo iz ZZZS, morajo posredovati sprejete finančne načrte in programe dela v soglasje pristojnemu ministrstvu, če je ustanovitelj posrednega uporabnika država, oziroma občinski upravi, če je ustanovitelj občina, in sicer najpozneje v 45 dneh po prejemu izhodišč za pripravo finančnih načrtov.

Posredni uporabniki občinskih proračunov morajo sprejete finančne načrte in programe dela posredovati v soglasje občinski upravi najpozneje v 45 dneh po prejemu izhodišč.

Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov morajo posredni uporabniki iz šestega, sedmega in osmega odstavka 62. člena ZIPRS2324 sprejeta letna poročila posredovati v soglasje organu, pristojnemu za izdajo soglasja k njihovemu finančnemu načrtu in programu dela.

Uporabniki državnega in občinskih proračunov, ki niso neposredni uporabniki državnega proračuna, lahko v svojem finančnem načrtu med letom prerazporejajo sredstva na plačne konte iz podskupine kontov »Izdatki za blago in storitve« do višine 2 odstotkov obsega sredstev za stroške dela v sprejetem finančnem načrtu.

Ne glede na določbe zakonov, predpisov in splošnih aktov finančni načrt posrednega uporabnika proračuna sprejme vlada oziroma župan, če ga organ, pristojen za sprejem finančnega načrta, ni sprejel, ker je bil ta pripravljen v skladu z izhodišči vlade oziroma župana.

Posrednim uporabnikom proračuna, ki jim vlada, pristojno ministrstvo ali občinska uprava v 60 dneh po prejemu finančnega načrta v soglasje to zavrne iz razloga, ker finančni načrt ni bil sprejet v skladu s posredovanimi izhodišči, se po poteku 60-dnevnega roka za pridobitev soglasja zagotavlja največ 80 odstotkov realiziranih izdatkov, ki so bili financirani iz proračuna preteklega leta.

Če posredni uporabniki ne posredujejo finančnega načrta in programa dela v soglasje organu, pristojnemu za izdajo soglasja k njegovemu finančnemu načrtu in programu dela, v 45 dneh po prejemu izhodišč iz drugega oziroma tretjega odstavka 62. člena ZIPRS2324, se posrednemu uporabniku proračuna zagotavlja največ 80 odstotkov realiziranih izdatkov, ki so bili financirani iz proračuna preteklega leta.

Ne glede na določbe 62. člena ZIPRS2324 neposredni uporabnik državnega proračuna tistim posrednim uporabnikom proračuna občin s področja izobraževanja, ki se pretežno financirajo iz državnega proračuna, izda le soglasje k sistemizaciji delovnih mest v skladu z normativi in standardi, ki veljajo za izvajanje programa osnovnih in glasbenih šol.

Politika zaposlovanja

ZIPRS2324 v 64. členu ureja politiko zaposlovanja in določa, da morajo ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov neposredni uporabniki proračuna države pripraviti kadrovske načrte tako, da se število zaposlenih prikaže po naslednjih virih financiranja:

1. državni proračun;
2. proračun občin;
3. ZZZS in ZPIZ;
4. druga javna sredstva za opravljanje javne službe (na primer takse, pristojbine, koncesnine, RTV-prispevek);
5. sredstva od prodaje blaga in storitev na trgu;
6. nejavna sredstva za opravljanje javne službe;
7. sredstva prejetih donacij;
8. sredstva EU ali drugih mednarodnih virov, vključno s sredstvi sofinanciranja iz državnega proračuna;
9. sredstva proračuna za zaposlene iz prvega, drugega in tretjega odstavka 25. člena Zakona o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 58/08, 107/10 – ZPPKZ, 40/12 – ZUJF, 88/16 – ZdZPZD, 40/17, 64/17 – ZZDej-K, 49/18, 66/19 in 199/21) in iz tretjega odstavka 34. člena ZZDej;
10. sredstva iz sistema javnih del;
11. sredstva stabilnega financiranja, raziskovalnih projektov ter sredstva za projekte in programe, namenjene za internacionalizacijo, odprtost in kakovost v izobraževanju in znanosti.

Posredni uporabniki proračuna države in občin morajo ob sprejetju programa dela in finančnega načrta sprejeti tudi kadrovski načrt kot prilogo finančnega načrta, ki mora biti usklajen s finančnim načrtom, in pripraviti kadrovske načrte tako, da se število zaposlenih prikaže po virih financiranja, kot so navedeni v prvem odstavku 64. člena ZIPRS2324.

Neposredni uporabniki proračuna države in posredni uporabniki proračuna države in občin pripravijo kadrovski načrt za leti 2023 in 2024 tako, da se:

• določi dovoljeno število zaposlenih, ki se financirajo iz 1., 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZIPRS2324, pri čemer to število ne sme presegati dovoljenega števila zaposlenih iz teh virov, kot je določeno v kadrovskih načrtih za leto 2022,
• oceni število zaposlenih, ki se financirajo iz 5., 6., 7., 8., 9., 10. in 11. točke prvega odstavka 64. člena ZIPRS2324.

Ne glede na omejitev glede dovoljenega števila zaposlenih iz prve alineje tretjega odstavka 64. člena ZIPRS2324 lahko vlada zaradi utemeljenih razlogov poveča dovoljeno število zaposlenih v skupnem kadrovskem načrtu organov državne uprave za leti 2023 in 2024. Prihranki sredstev za plače, ki nastanejo zaradi nezasedenosti delovnih mest, ki so posledica povečanja dovoljenega števila zaposlenih na podlagi prejšnjega stavka, se ne štejejo v razpoložljiva sredstva za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela.

Vlada lahko kadrovski načrt oseb javnega prava iz drugega odstavka 22. člena ZJU za leti 2023 in 2024 zaradi utemeljenih razlogov, ob predhodnem soglasju pristojnega ministrstva, poveča. Prihranki sredstev za plače, ki nastanejo zaradi nezasedenosti delovnih mest, ki so posledica povečanja dovoljenega števila zaposlenih na podlagi prejšnjega stavka, se ne štejejo v razpoložljiva sredstva za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela.

Kadrovski načrt državnih organov, ki niso organi državne uprave, se lahko za leti 2023 in 2024 zaradi utemeljenih razlogov poveča. Za zaposlitve v teh državnih organih mora organ zagotoviti sredstva za stroške dela v okviru sredstev za stroške dela v svojem finančnem načrtu. Prihranki sredstev za plače, ki nastanejo zaradi nezasedenosti delovnih mest, ki so posledica povečanja dovoljenega števila zaposlenih na podlagi prejšnjega stavka, se ne štejejo v razpoložljiva sredstva za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela.

ZIPRS2324 določa tudi, da se ne glede na prvo alinejo tretjega odstavka 64.člena ZIPRS2324 lahko zaradi utemeljenih razlogov, povezanih s povečanim obsegom dela in zagotavljanjem nemotenega izvajanja dejavnosti, v kadrovskem načrtu posrednega uporabnika proračuna države in tistega posrednega uporabnika občinskih proračunov, ki se pretežno financira iz državnega proračuna ali sredstev ZZZS, dovoljeno število zaposlenih v letih 2023 in 2024 poveča le v okviru zagotovljenih sredstev za stroške dela in s soglasjem pristojnega ministrstva.

Soglasje pristojnega ministrstva pa ni potrebno za posredne uporabnike iz štirinajstega odstavka 62. člena ZIPRS2324, za posredne uporabnike proračuna države in občin s področja zdravstva, ki se pretežno financirajo iz sredstev ZZZS in za posredne uporabnike proračuna države na področju socialnega varstva, ki se pretežno financirajo s prihodki od opravljenih storitev.

Če se plače zaposlenih pri posrednem uporabniku proračuna države in občine financirajo iz sredstev od prodaje blaga in storitev na trgu, morajo tudi tisti posredni uporabniki proračuna države in občine, ki niso zavezani po Zakonu o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 33/11), zagotoviti ločeno računovodsko spremljanje dejavnosti na podlagi objektivno določenih sodil.

Posredni uporabnik proračuna države in občine mora spremljati realizacijo kadrovskega načrta v skladu z metodologijo za spremljanje izvajanja kadrovskega načrta, ki jo določi vlada.

Vlada tako predpiše način za pripravo kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna države in občine ter način spremljanja njihovega izvajanja z uredbo, ki jo vlada pripravi v enem mesecu od uveljavitve ZIPRS2324 in jo objavi v Uradnem listu RS.

Prekoračitev obsega sredstev za stroške dela in prerazporejanje sredstev

Ne glede na prvi odstavek 62. člena ZIPRS2324 predlagatelji finančnih načrtov proračuna lahko prekoračijo obseg sredstev stroškov dela, določen v sprejetem finančnem načrtu, tudi za obseg namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov ali donacij, prejetih po uveljavitvi proračuna.

Ne glede na deseti odstavek 62. člena ZIPRS2324 uporabniki državnega in občinskih proračunov, ki niso neposredni uporabniki državnega proračuna, v svojem finančnem načrtu med letom lahko prerazporedijo sredstva na plačne konte v obsegu namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov ali donacij, prejetih po potrditvi njihovega finančnega načrta.

Inšpekcijski nadzor

ZIPRS2324 v zvezi z izvajanjem zakona in ravnanjem pri pripravi kadrovskih načrtov in porabi sredstev za stroške dela določa tudi inšpekcijski nadzor, in sicer:

– inšpekcijski nadzor nad izvajanjem 64. člena ZIPRS2324 (politika zaposlovanja) opravljajo inšpektorji v okviru inšpekcije za sistem javnih uslužbencev.

– inšpekcijski nadzor nad izvajanjem 6., 35., 61. in 62. člena ZIPRS2324 (prerazporejanje, finančni načrti) opravljajo inšpektorji Urada Republike Slovenije za nadzor proračuna.

Sankcije za prekršek

ZIPRS2324 določa tudi sankcije za prekršek, med njimi so tudi sankcije, vezane na plače in kadrovski načrt. Z globo 2.500 eurov se namreč za prekršek kaznuje odgovorna oseba neposrednega ali posrednega uporabnika proračuna države ali občine, če:

• ravna v nasprotju z 61. členom tega zakona in ustvari primanjkljaj na plačnih kontih;
• pripravi finančni načrt v nasprotju z izhodišči iz drugega oziroma tretjega odstavka 62. člena ZIPRS2324;
• ne posreduje finančnega načrta v soglasje pristojnemu ministrstvu oziroma občinski upravi v 45 dneh po poteku roka iz šestega oziroma osmega odstavka 62. člena ZIPRS2324;
• prerazporedi sredstva na plačne konte v nasprotju z ZIPRS2324;
• ne pripravi kadrovskega načrta v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZIPRS2324;
• število zaposlenih preseže število, določeno s kadrovskim načrtom iz tretjega odstavka 64. člena ZIPRS2324, razen v primeru iz četrtega, petega, šestega in sedmega odstavka 64. člena ZIPRS2324.

Z globo od 300 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba posrednega uporabnika proračuna države ali občine, če v nasprotju z desetim odstavkom 64. člena ZIPRS2324 ne zagotovi ločenega računovodskega spremljanja dejavnosti na podlagi objektivno določenih sodil.

Z globo od 300 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba neposrednega uporabnika državnega proračuna, ki v nasprotju s 6. členom ZIPRS2324 do 31. januarja 2023 na svojih plačnih kontih in na kontih, na katerih zagotavlja sredstva za stroške dela zaposlenih pri posrednih uporabnikih državnega proračuna, s prerazporeditvami pravic porabe v okviru svojega finančnega načrta ni zagotovila zadostnega obsega pravic porabe za pokritje vseh navedenih obveznosti do konca tekočega leta.

Razrešitev odgovorne osebe posrednega uporabnika proračuna

Vlada oziroma župan po postopku za razrešitev iz krivdnega razloga, razreši odgovorno osebo posrednega uporabnika proračuna, če:

• pripravi finančni načrt v nasprotju z izhodišči iz 62. člena ZIPRS2324;
• ne posreduje finančnega načrta v soglasje pristojnemu ministrstvu oziroma občinski upravi v 30 dneh po poteku roka iz šestega in osmega odstavka 62. člena ZIPRS2324;
• ne pripravi kadrovskega načrta ali če ga pripravi v nasprotju z izhodišči iz drugega in tretjega odstavka 64. člena ZIPRS2324;
• prerazporedi sredstva na plačne konte v nasprotju z ZIPRS2324.

Predlog za razrešitev odgovorne osebe posrednega uporabnika proračuna vladi posreduje pristojno ministrstvo, županu pa občinska uprava. Če je odgovorna oseba posrednega uporabnika proračuna države ali občine oseba, za razrešitev katere ni pristojna vlada oziroma župan, vlada oziroma župan predlaga razrešitev odgovorne osebe posrednega uporabnika organu, pristojnemu za njeno imenovanje.

Veljavnost ZIPRS2324

ZIPRS2324 začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, to je 3. 12. 2022, uporabljati pa se začne 1. januarja 2023, razen 32., 35. in 62. člena ZIPRS2324, ki se začnejo uporabljati z dnem uveljavitve ZIP RS2324.