O sindikalnem delu

Sindikalna svoboda je temeljna pravica, določena v 76. členu Ustave RS,[1] iz katere izhaja, da je ustanavljanje in delovanje sindikatov ter včlanjevanje vanje svobodno. Zakonodaja s področja sindikalne svobode ima predvsem varstveno funkcijo pred neutemeljenimi posegi in vmešavanji države ter varstvo socialnih partnerjem v razmerju drug do drugega. Zakon o delovnih razmerjih[2] ureja predvsem delovanje in varstvo sindikalnih zaupnikov ter položaj in pristojnosti sindikata v zvezi z odločanjem delodajalca o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja (203.-207. člen ZDR-1). ZDR-1 vsebuje tudi določbe, ki se nanašajo na obveznosti delodajalca do sindikata, obveznost do obveščanja sindikata, ureja položaj sindikalnega zaupnika, varstvo sindikalnih zaupnikov v primeru prenosa in obveznost delodajalca glede obračunavanja sindikalne članarine. Poleg obravnavanih členov ZDR-1 vsebuje tudi druge določbe, ki se nanašajo na sodelovanje delodajalca s sindikatom in posebnega varstva, ki ga uživa sindikalni zaupnik. V povezavi s pristojnostmi sindikatov je tako treba upoštevati tudi druga določila ZDR-1.

V skladu s 203. členom ZDR-1 mora delodajalec sindikatu zagotoviti pogoje za hitro in učinkovito opravljanje sindikalnih dejavnosti v skladu s predpisi, s katerimi se varujejo pravice in interesi delavcev. Delodajalec je dolžan sindikatu omogočiti dostop do podatkov, ki so potrebni pri opravljanju sindikalne dejavnosti. Ta obveznost delodajalca se nanaša predvsem na to, da mora zagotoviti materialne pogoje dela sindikata. ZDR-1 pri tem podrobneje ne določa, na kakšen način naj delodajalec zagotavlja opravljanje sindikalne dejavnosti.

Tako je podrobneje urejanje prepuščeno določbam v kolektivni pogodbi, ki se v zvezi z zagotavljanjem pogojev za opravljanje sindikalne dejavnosti nanašajo predvsem na:

– zagotavljanje prostora in opreme,

Imenovanje ali izvolitev sindikalnega zaupnika pri delodajalcu

Nadalje pa 205. člen ZDR-1 določa, da sindikat, ki ima člane zaposlene pri določenem delodajalcu, lahko imenuje ali izvoli sindikalnega zaupnika, ki ga bo zastopal pri delodajalcu. Če zaupnik ni določen, zastopa sindikat njegov predsednik. Sindikat mora obvestiti delodajalca o imenovanju oziroma izvolitvi sindikalnega zaupnika. Sindikalni zaupnik ima pravico zagotavljati in varovati pravice in interese članov sindikata pri delodajalcu. Sindikalni zaupnik mora izvajati sindikalno dejavnost v času in na način, ki ne zmanjšuje učinkovitosti poslovanja delodajalca.

V pristojnosti sindikata, ki ima člane zaposlene pri določenem delodajalcu, je, da lahko imenuje ali izvoli sindikalnega zaupnika, ki ga bo zastopal pri delodajalcu. Zastopanje delavcev pri delodajalcu se torej izvršuje preko bodisi imenovanega ali izvoljenega sindikalnega zaupnika, ali pa zastopanje prevzame njihov predsednik sindikata. V to pravico delodajalec ne more poseči, prav tako delodajalec ne sme vplivati na delavce, kdo naj jih pri njem zastopa oz. kdo bo njihov predstavnik. ZDR-1 podrobnejših pravil o imenovanju ali izvolitvi sindikalnega zaupnika ne določa. Če bo sindikat izvolil ali imenoval sindikalnega zaupnika, bo o tem pisno obvestil delodajalca, saj bo v nasprotnem primeru delodajalec vzpostavil komunikacijo s predsednikom sindikata. Zahteve iz 205. člena ZDR-1 pa ne smemo razumeti na način, da omejuje siceršnje neodtujljive pravice sindikata, da sprejme svoj statut in notranja pravila ter svobodno izbira svoje predstavnike, kar vključuje tudi odločitev o tem, ali bo imenoval sindikalne zaupnike ali ne. V pristojnosti sindikata torej je, da sprejme svoj statut in pravila, na podlagi katerih svobodno izbira svoje sindikalne zaupnika, ki pri delodajalcu zastopajo delavce. Delodajalec v te pristojnosti nima pravice poseči.

Organizacija sindikata

Če pogledamo iz praktičnega vidika, je sama organizacija in način organiziranja sindikata v lastni pristojnosti sindikata. Sindikat torej sprejme svoj statut in podrobnejša navodila v obliki pravilnikov s katerimi se podrobneje opredeli njihova organizacija in način delovanja. Znotraj teh pravil pa so običajno opredeljeni tudi organi sindikata, način in postopek ustanovitve sindikata v zavodu in postopek imenovanja in izvolitve v organe sindikata zavoda oz. izvolitev njihovih predstavnikov – sindikalnega zaupnika.

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (v nadaljevanju: SVIZ) ima sprejet Statut SVIZ Slovenije iz katerega že iz temeljnih določb izhaja, da je SVIZ samostojna, demokratična, nestrankarska in nepridobitna interesna organizacija, v katero se zaposleni v vzgoji, izobraževanju, znanosti in kulturi vključujejo prostovoljno z namenom uresničevanja svojih interesov, pri čemer sindikat deluje samostojno in neodvisno. SVIZ ima na svoji spletni strani[3] objavljeno zbirko dokumentov, predpisov in pravilnikov, ki opredeljujejo delovanje tega sindikata. V pomoč oblikovanja sindikatov v zavodu na področju vzgoje in izobraževanja pa so pripravljeni tudi osnutki dokumentov (Pravila sindikata zavoda SVIZ, Pogodba o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo, Obvestilo sindikata delodajalcu o izvolitvi zaupnika). Pri tem dodajamo, da gre zgolj za osnutke dokumentov, pri čemer je končna vsebina sprejetih aktov v posameznem zavodu na podlagi katerih se ureja organizacija in način delovanja sindikata ter na podlagi katerih se zagotavlja delo sindikata pri delodajalcu, lahko odstopa od pripravljenih osnutkov dokumentov.

V skladu z 12. členom Statuta SVIZ Slovenije lahko sindikat zavoda ustanovi najmanj pet članov. Zbor sindikata zavoda izvoli sindikalnega zaupnika, ki je po svoji funkciji tudi predsednik sindikata zavoda. V sindikatu zavoda se lahko izvoli najmanj tričlanski izvršilni odbor. Izvršilni odbor vodi sindikalni zaupnik. Notranjo organiziranost in način delovanja pa sindikat zavoda uredi s pravili sindikata zavoda.

Sindikat zavoda je tisti, ki določi svojo organizacijo. Kot že izpostavljeno zgoraj, to uredi s Pravili sindikata zavoda. Sam statut SVIZ Slovenije določa organizacijo sindikata, ki se izvršuje tudi na ravni posamičnega zavoda. Prav tako statut določa organe sindikata zavoda, ki so nadzorni odbor sindikata zavoda, zbor sindikata zavoda in sindikalni zaupnik. V sindikatu zavoda pa se lahko izvoli tudi najmanj tričlanski izvršilni odbor (ni pa nujno). Izvršilni odbor vodi sindikalni zaupnik. V primeru, da ima sindikat zavoda več sindikalnih zaupnikov, ki so dogovorjeni med delodajalcem in sindikatom, se izmed njih izvoli predsednika sindikata zavoda. Mandat organov sindikata traja običajno štiri leta, kar je določeno v pravilih samega sindikata zavoda.

Delo sindikalnega zaupnika

Med organe sindikata zavoda tako spada tudi sindikalni zaupnik, ki je po svoji funkciji lahko tudi predsednik sindikata zavoda. Sama pristojnost sindikalnega zaupnika je opredeljena že v samem statutu sindikata, in sicer v skladu s 11. členom statuta sindikalni zaupnik:

• zastopa, predstavlja in ščiti interese članstva,
• sklicuje sestanke zbora sindikata v zavodu ali delu zavoda najmanj dvakrat na leto,
• sodeluje v postopkih uveljavljanja pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev iz delovnih razmerij in poda mnenje sindikata,
• na zahtevo delavca ali z njegovo privolitvijo zastopa delavca pred organi v zavodu, ki odločajo o njegovi odgovornosti, ugovoru ali pravicah,
• sodeluje v delu organov zavoda, ko gre za uresničevanje specifičnih interesov članov,
• spremlja uresničevanje določil zakonov, kolektivnih pogodb in drugih aktov v zavodu,
• vodi aktivnosti, povezane s pripravo in organiziranjem stavke,
• sodeluje v organih sindikata območja, pokrajine in države,
• vodi evidenco članstva in plačevanja članarine ter
• sproti sporoča spremembe tajništvu sindikata,
• se izobražuje.

Volitve sindikalnega zaupnika

Sindikalni zaupnik kot organ sindikata v zavodu je voljena funkcija. Volitve v sindikatu se izvedejo na podlagi notranjih pravil sindikata, načeloma po Pravilniku o izvedbi volitev. V praksi same volitve in kandidacijski postopek izvede tričlanska kandidacijsko-volilna komisija, ki jo imenuje izvršilni odbor sindikata zavoda. Kandidate za organe sindikata lahko predlaga izvršilni odbor oziroma eden ali več članov sindikata zavoda, pri čemer se mora kandidat strinjati s kandidaturo. Na podlagi predlogov za sindikalnega zaupnika volilna komisija oblikuje zaprte kandidatne liste (ko je predlaganih kandidatov na kandidatni listi toliko, kot se jih voli), odprte kandidatne liste (ko je predlaganih kandidatov na kandidatni listi več, kot se jih voli). Volitve v organe sindikata zavoda so veljavne, če glasuje več kot polovica vseh članov sindikata zavoda, pri čemer mora kandidat prejeti več kot polovico glasov vseh volivcev, ki so glasovali. Izvoljen je tisti kandidat, ki je prejel največje število glasov. Volitve v sindikatu so tajne, če zbor sindikata zavoda ne določi drugače. Če so volitve javne, se glasuje z dvigom rok.

Ko je sindikalni zaupnik veljavno izvoljen, sindikat zavoda o tem obvesti delodajalca. Obvestilo sindikata delodajalcu o izvolitvi sindikalnega zaupnika se v skladu s 208. členom ZDR-1 vroča delodajalcu, tj. ravnatelju ali direktorju zavoda.

Zagotavljanje nemotenega delovanja sindikalnega zaupnika

Sama konkretizacija zgoraj navedenih obveznosti, ki jih mora delodajalec zagotavljati za nemoteno delovanje sindikalnega zaupnika, pa je urejena tudi v Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji[4] in Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji[5] ter s sklenjeno Pogodbo o zagotavljanju pogojev za nemoteno opravljanje sindikalne dejavnosti, sklenjene med delodajalcem (ki ga zastopa ravnatelja ali direktor zavoda) in sindikatom zavoda (ki ga zastopa sindikalni zaupnik).

KPND v določbah od 15. do 12. člena konkretizira pogoje za delovanje sindikata zavoda. V 15. členu KPND je tako določeno, da sindikat zavoda deluje v skladu s svojo vlogo in nalogami, kar pomeni, da sindikati v zavodu dajejo pobude, predloge, stališča in zahteve pristojnim organom, pri čemer pa njihovega delovanja delodajalec ne more omejiti z odločitvami organov v zavodu. Nadalje v 16. člen KPND opredeljuje pravico sindikata do pridobivanja podatkov, in sicer direktor, pooblaščeni delavci in strokovne službe zagotavljajo sindikatom podatke o vseh vprašanjih, o katerih odločajo organi upravljanja in pooblaščeni delavci in ki se nanašajo na socialno-ekonomski in delovni položaj ter pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev iz dela in delovnega razmerja v javnih zavodih, organizacijah in organih, ki se pretežno financirajo iz javnih sredstev, pa tudi podatke o plačah vseh in vsakogar. Ta pravica pa je lahko še podrobneje urejena v Pogodbi o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo. V 17. členu KPND pa določa pravico do sodelovanja v postopkih. Sindikat ima tako pravico do sodelovanja v vseh postopkih odločanja o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev iz delovnega razmerja. S tem namenom se sindikatu vročajo vabila z gradivi za seje vseh organov zavoda in omogoča sodelovanje njihovih predstavnikov na teh sejah. Prav tako pa je delodajalec dolžan sindikatom omogočiti sodelovanje na sejah organov, ko ti odločajo o reševanju individualnih sporov.

Z namenom, da delodajalec sindikatu pri njem zagotavlja njegovo nemoteno delo, mu je glede na določbo 18. člena KPND dolžan zagotavljati še plačilo za sindikalno dejavnost, mu zagotavljati prost dostop zunanjih sindikalnih predstavnikov v zavod na podlagi vnaprejšnjega obvestila s strani sindikata, mu omogočati svobodo sindikalnega obveščanja in razpečevanja sindikalnega tiska, mu zagotavljati strokovno pomoč in druge pogoje za delo sindikatov ter mu omogočiti tehnično izvedbo obračuna in plačevanja članarine.

Tudi KPVIZ vsebuje posebne določbe, ki opredeljuje pogoje za delovanje sindikatov zavoda. Ena izmed temeljnih pravic je tudi zagotavljanje plačila za sindikalno delo. Osnovno pravilo glede plačila in znižanja delovne obveznosti določa že 18. člen KPND, pri čemer pa na področju vzgoje in izobraževanje velja posebna ureditev, kot to določa KPVIZ.

V skladu s 113. členom KPVIZ se reprezentativnim sindikatom dejavnosti za njihovo delovanje zagotavlja plačilo 1 ure in 20 minut na zaposlenega v vzgoji in izobraževanju. Zavod je dolžan sindikatom za njihovo delo zagotavljati naslednje pogoje: sindikalnim zaupnikom najmanj eno plačano uro letno za vsakega delavca, vendar ne manj kot 65 ur letno, za opravljanje njegovih funkcij in sodelovanje v delu organov sindikata v zavodu. V tako določeno število ur se ne všteva delovanje sindikalnih zaupnikov izven zavoda in sodelovanje v organih sindikata dejavnosti ter odsotnost zaradi izobraževanja, ki ga organizira reprezentativni sindikat. Ne glede na število sindikalnih zaupnikov v zavodu skupno število plačanih ur za njihovo sindikalno delo ne sme biti manjše kot število delavcev v zavodu in ne manjše kot 50 ur letno. Prav tako ta določba sindikalnemu zaupniku daje posebno varstvo.

Na podlagi 113. člena KPVIZ je bil s Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture in s Sindikatom delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti sklenjen tudi Dogovor o zagotavljanju plačila ur za sindikalno delo[6] in kasneje še Aneks k Dogovoru o zagotavljanju plačila ur za sindikalno delo[7] (v nadaljevanju: Dogovor). Plačilo za sindikalno delo se tako na podlagi 1. člena Dogovora v vzgojno-izobraževalnih zavodih zagotovi na način, da se zavodu, ki ima do 49 zaposlenih letno zagotovi 65 ur po naslednji vrednosti ure:7,46 EUR – sindikalnim zaupnikom z visoko izobrazbo, 6,71 EUR – sindikalnim zaupnikom z višjo izobrazbo in 5,96 EUR – za vse ostale sindikalne zaupnike.

V zavodih, kjer je nad 49 zaposlenih, se za petdesetega in vsakega nadaljnjega zaposlenega v zavodu, za eno uro poveča število ur. Sindikalnim zaupnikom se zagotovi plačilo dvakrat letno, in sicer do konca meseca aprila tekočega leta ter do konca meseca oktobra tekočega leta. Prav tako pa je v 3. členu predmetnega Dogovora urejena tudi pravica do izrabe ur, in sicer ima sindikat v vzgoji in izobraževanju pravico do izrabe 200 ur na teden. Reprezentativni sindikati lahko izkoristijo te ure za delno profesionalno delo sindikalnih funkcionarjev. Sindikalni funkcionarji, ki bodo upravičeni do izrabe ur, morajo biti zaposleni v zavodu najmanj s polovičnim delovnim časom. O konkretni izrabi ur in profesionalizaciji dela sindikalnih zaupnikov se sklene posebna pogodba med vzgojno-izobraževalnim zavodom in reprezentativnim sindikatom, pred podpisom te pogodbe pa si mora zavod pridobiti tudi soglasje ministrstva za šolstvo in šport.

V skladu s 2.a členom Dogovora delodajalec zagotavlja sindikalnim zaupnikom udeležbo na izobraževanjih, ki jih organizira reprezentativni sindikat ali organizacija, katere član je reprezentativni sindikat, in sicer v obsegu najmanj dveh delovnih dni na leto. Čas izobraževanja iz prejšnjega odstavka tega člena se všteva v delovni čas sindikalnega zaupnika.

Nadalje pa tudi KPND v 18. členu določa, da se o okvirnem režimu izrabe določenega števila ur za delo sindikalnega zaupnika dogovorita sindikat in direktor zavoda. Pri tem upoštevata potrebe in interese članov sindikatov in zahteve delovnega procesa. Sindikalnim zaupnikom se zmanjša delovne obveznosti oziroma normativ ali pa se jim povečan obseg dela posebej plača kot delo v rednem delovnem času.

Nadalje 2. odst. 18. člena KPND določa, da direktor/ravnatelj in sindikati sklenejo pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo, zato ravnatelj vzgojno-izobraževalnega zavoda na tej podlagi s sindikatom sklene pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo. V pogodbi se lahko določi tudi večji obseg pravic in še druge pogoje, poleg tistih, ki so nakazani v tem členu KPND. V skladu z določili 18. člena KPND predlagamo, da se za namen uresničevanja sindikalne dolžnosti direktor oz. ravnatelj zavoda s sindikatom dogovori o okvirnem režimu izrabe določenega števila ur za delo sindikalnega zaupnika (v kolikor to še ni dogovorjeno). Čim bolj dogovorjeni režim pripomore k nemotenemu izvajanju sindikalne dejavnosti, po drugi strani pa delodajalec točno ve, kako organizirati delovni proces, da zaradi izvajanja sindikalnega dela le-ta ne bo moten. Pri določanju vsebine in sklepanju Pogodbe o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo se tako svetuje, da se upošteva tako potrebe in interese članov sindikata, kot tudi zahteve delovnega procesa. Menimo, da le na ta način lahko delodajalec hkrati zagotovili nemoteno opravljanje sindikalnega dela, po drugi strani pa bo delovni proces in organizacija dela v zavodu lahko potekala brez nepotrebnih zapletov.

Dolžnosti sindikata in delodajalca glede obveščanja, posvetovanja in pridobitve mnenja

Izpostavljamo še 18. in 19. člen KPVIZ, ki se nanašata na dolžnost obveščanja in skupnega posvetovanja in dolžnosti pridobitve prehodnega mnenja sindikata. Na podlagi 18. člena KPVIZ je ravnatelj dolžan obveščati reprezentativne sindikate v zavodu in zahtevati skupno posvetovanje glede:

(i) statusnih sprememb,

(ii) potrebe po novih delavcih (število in profili),

(iii) razporejanja delavcev iz zavoda v druge organizacije,

(iv) razporejanja delavcev iz kraja v kraj,

(v) odpuščanja delavcev.

Potrebne informacije za posvetovanje o zadevah o statusnih spremembah je ravnatelj dolžan posredovati reprezentativnim sindikatom najmanj 30 dni, v ostalih zadevah pa 8 dni pred sprejemom odločitve ravnatelja ali sveta zavoda. Skupno posvetovanje mora ravnatelj sklicati najmanj 3 dni pred sprejemom odločitve.

V 19. členu pa je določena dolžnost ravnatelja po pridobitvi predhodnega mnenja sindikata o:

• zaposlovanju oziroma nadaljevanju dela delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev
• začetku in koncu delovnega časa, odmorih med delom in razporeditvi tedenskega delovnega časa
• času, kraju in načinu izplačil plač in drugih osebnih prejemkov
• uvajanju novih načinov ugotavljanja delovne uspešnosti, razvrščanju oziroma napredovanju v višje plačilne razrede in določanju plač in drugih prejemkov na tej podlagi
• ukrepih za preprečevanje poškodb pri delu in poklicnih bolezni
• določanju različnih oblik nadzora nad delom, obnašanjem in učinkovitostjo dela zaposlenih.

Predhodno mnenje mora ravnatelj pridobiti v 15 dneh pred sprejemom same odločitve. Ko je sindikat zaprošen, da poda svoje predhodno mnenje, sindikat oblikuje mnenje na podlagi večinskega stališča zaposlenih v 8 dneh od pridobitve zahteve za predhodno mnenje. Če sindikat mnenja ne poda, lahko delodajalec odloči sam. V primeru, da pa organ upravljanja oziroma ravnatelj pri odločitvi ni upošteval mnenja reprezentativnih sindikatov, jih mora v 8 dneh obvestiti o razlogih za svojo odločitev. Na zahtevo reprezentativnega sindikata mora ravnatelj v osmih dneh organizirati tudi razgovor s sindikalnimi predstavniki.

KPVIZ vsebuje tudi druge določbe, ki opredeljujejo pravice sindikalnega zaupnika in njegovo posebno varstvo. Izpostavljamo, da KPVIZ določa, da odločitev pooblaščenega delavca ali organa zavoda, s katero naj bi bil sindikalni zaupnik prerazporejen na drugo delovno mesto, v drugo organizacijo oziroma k drugemu delodajalcu ali kako drugače postavljen v manj ugoden ali podrejen položaj, je brez pravnega učinka, če sindikat ne poda pisnega soglasja. Prav tako je brez pravnega učinka začet disciplinski postopek ali znižanje osnovne plače oziroma plače iz naslova učinkovitosti pod povprečje zadnjih treh mesecev sindikalnemu zaupniku brez soglasja sindikata zavoda.[8]

Zaključek

Glede na zgoraj navedeno povzeto aktualno zakonodajo, ki določa pravice in obveznosti tako delodajalca kot sindikalnega zaupnika v okviru zagotavljanja pravice do sindikalne svobode, lahko sklenemo, da je delodajalec v skladu z določili ZDR-1 in določili kolektivnih pogodb dolžan zagotoviti sindikalno dejavnost. Pri tem pa je treba razmejiti med pravicami in dolžnostmi, ki jih ima sindikalni zaupnik in pristojnostmi in pravicami, ki jih ima delodajalec.

Menimo, da je delodajalec sindikalnemu zaupniku dolžan omogočiti izvajanje sindikalne dejavnosti, pri čemer mora delodajalec paziti, da ne posega v izvajanje sindikalne dejavnosti, sindikalni zaupnik pa s svojim delovanjem ne moti procesa dela.

Nenazadnje pa je v obzir potrebno vzeti tudi določbo 6. člena ZDR-1, kjer je izrecna prepoved diskriminacije glede na članstvo v sindikatu.[9]

[1] Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99 in 75/16 – UZ70a.

[2] Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US in 22/19 – ZPosS, v nadaljevanju: ZDR-1.

[3] Glej spletno povezavo: https://www.sviz.si/dokumenti/.

[4] Uradni list RS, št. 52/94, 49/95, 34/96, 45/96 – popr., 51/98, 28/99, 39/99 – ZMPUPR, 39/00, 56/01, 64/01, 78/01 – popr., 56/02, 43/06 – ZKolP, 60/08, 79/11, 40/12, 46/13, 106/15, 8/16 – popr., 45/17, 46/17 in 80/18, v nadaljevanju KPVIZ.

[5] Uradni list RS, št. 18/91-I, 53/92, 13/93 – ZNOIP, 34/93, 12/94, 18/94 – ZRPJZ, 27/94, 59/94, 80/94, 64/95, 19/97, 37/97, 87/97 – ZPSDP, 3/98, 3/98, 39/99 – ZMPUPR, 39/99, 40/99 – popr., 99/01, 73/03, 77/04, 115/05, 43/06 – ZKolP, 71/06, 138/06, 65/07, 67/07, 57/08 – KPJS, 67/08, 1/09, 2/10, 52/10, 2/11, 3/12, 40/12, 1/13, 46/13, 95/14, 91/15, 88/16, 80/18 in 31/19, v nadaljevanju: KPND.

[6] Uradni list RS, št. 87/08.

[7] Uradni list RS, št. 17/11.

[8] Glej 113. člen KPVIZ.

[9] O tem Vrhovno sodišče v odločbi, opr. št. VIII Ips 57/2008 z dne 3. 11. 2019…«Tožnik v času opravljanja sindikalnega dela z dela ni bil odsoten in je delal to, kar je bilo s toženo stranko dogovorjeno, t. j. delo sindikalnega zaupnika. Obravnavanje tega dela tako, kot da tožnik takrat ne bi delal in da je bil z dela odsoten, kar pa dejansko ni bil, bi lahko pomenilo diskriminacijo tožnika glede njegovega dela kot sindikalnega zaupnika.«