Na seji Državnega zbora Republike Slovenije, dne 9. 8. 2023, je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 114/05, v nadaljevanju ZOPNN-F), ki v 15. členu določa, da se v letu 2023 kot dela prost dan v Republiki Sloveniji določi 14. avgust, imenovan dan solidarnosti.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je 11. 8. 2023 javno objavilo pojasnilo glede pravic in obveznosti delavcev v primeru naravne nesreče, v katerem pojasnjuje bistvene dileme in novosti glede odsotnosti z dela, izrabe letnega dopusta, plačane odsotnosti prostovoljca, dodatno delo v primerih naravne ali druge nesreče, itd. [1]

Praznike in dela proste dni sicer ureja Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 112/05, s spremembami, v nadaljevanju: ZPDPD), vendar pa ZOPNN-F v 15. členu določa, da ne glede na 2. člen ZPDPD, se v letu 2023 kot dela prost dan določi tudi 14. avgust. V 166. členu Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 s spremembami, v nadaljevanju ZDR-1) je določeno, da ima delavec pravico do odsotnosti z dela zaradi praznika oziroma prostega dneva. Za dneve, ki so določeni kot dela prosti dnevi in ob drugih, z zakonom določenih dela prostih dnevih, je delodajalec dolžan izplačati nadomestilo plače, in sicer za tiste dneve in toliko ur, kolikor znaša delovna obveznost delavca na dan. Nadomestilo plače torej pripada tistim delavcem, ki so na dan praznika oziroma na dela prosti dan razporejeni na delo in bi sicer na ta dan delali, pa zaradi praznika oziroma dela prostega dneva ne delajo. Pravica do odsotnosti z dela ob praznikih Republike Sloveniji se lahko omeji, če delovni ali proizvodni proces poteka nepretrgano oziroma narava dela zahteva opravljanje dela tudi na praznični dan. Delodajalec v lastno breme izplača nadomestilo plače.[2]

Če delavec na dela prost dan dela, ima po 128. členu ZDR-1 pravico do uveljavljanja dodatka za delo v posebnih pogojih dela, ki izhaja iz razporeditve delovnega časa – dodatek za delo na praznike in dela proste dneve. V omenjenem zakonu ni določena višina dodatkov, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, ampak usmerja na kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, ki določa višino dodatkov. Za uslužbence v javnem sektorju, je višina dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času določena v Kolektivni pogodbi za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08, s spremembami, v nadaljevanju: KPJS). Višina dodatkov je določena v odstotkih urne postavke osnovne plače.

Premier Robert Golob je poudaril, da je bistven namen dneva solidarnosti pomagati ljudem, ki so jih prizadele hude poplave. Skupaj z rednim tedenskim počitkom in letnim dopustom so dela prosti dnevi ključnega pomena za ustvarjanje uravnoteženega delovnega okolja v Republiki Sloveniji. Delavcem omogočajo, da se spočijejo, obnovijo svojo energijo ter se posvetijo družini, hobijem in drugim dejavnostim izven delovnega mesta.

[1] Dostopno na: https://www.gov.si/novice/2023-08-11-pojasnila-z-delovnopravnega-vidika-glede-14-avgusta/, 17. 8. 2023

[2] Dostopno na: https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/novica/4/307198, 17. 8. 2023