Minimalno plačo ureja Zakon o minimalni plači (Uradni list RS, št. št. 13/10, 92/15 in 83/18), ki je s spremembami v decembru 2018 za leto 2020 določil pomembno novost, in sicer, da so iz minimalne plače izločeni vsi dodatki. 

Zakon določa pravico do minimalne plače, njeno višino, in sicer že za leto 2020, za naprej pa določa način določanja minimalne plače in objavo zneska minimalne plače.

Minimalna plača velja tudi za javni sektor, posebej pa je treba opozoriti, da je v javnem sektorju pomembna vloga minimalne plače tudi pri določanju in izplačevanju povračil stroškov in drugih prejemkov iz delovnega razmerja.

Opredelitev minimalne plače in upoštevanje pri obračunu plač in povračil stroškov v javnem sektorju

Zakon določa, da ima delavec, ki pri delodajalcu v Republiki Sloveniji dela poln delovni čas, pravico do plačila za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače, določene v skladu z zakonom, ki ureja minimalno plačo. Minimalna plača je mesečna plača za delo, opravljeno v polnem delovnem času. Delavec, ki dela krajši delovni čas, ima pravico do sorazmernega dela minimalne plače.

Dodatki, določeni z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi, se ne vštevajo v minimalno plačo.

Navedena določba je pomembna za javni sektor, kjer je sicer plača sestavljena iz osnovne plače, dodatkov in dela plače za delovno uspešnost, dodatki, ki niso določeni v nominalnem znesku, pa se izračunavajo od osnovne plače. Upoštevaje navedeno ter dejstvo, da so dodatki od 1. januarja 2020 izločeni iz minimalne plače, bo treba pri obračunu plač v javnem sektorju upoštevati naslednje:

• javnemu uslužbencu pripada osnovna plača, to je vrednost plačnega razreda, v katerega je uvrščen, če je osnovna plača nižja od minimalne plače, potem javnemu uslužbencu pripada minimalna plača oziroma razlike med njegovo osnovno plačo in minimalno plačo,
• dodatki, ki so določeni v odstotkih, se izračunajo od osnovne plače in se prištejejo k minimalni plači.

Pri obračunu nadomestil plač pa bo treba upoštevati veljavne predpise in kolektivne pogodbe, ki določajo primere in osnovo za obračun nadomestil plač. Pri tem pa bo seveda treba upoštevati, da je sestavni del plače tudi razlika do minimalne plače.

Pri obračunu plač v javnem sektorju je treba upoštevati določbe uredbe o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju.

V javnem sektorju pa je treba minimalno plačo upoštevati tudi pri določanju oziroma preverjanju pogojev in izplačevanju nekaterih povračil stroškov in drugih prejemkov, in sicer:

• skladno s prvim in drugim odstavkom 131. člena ZDR-1 je delodajalec dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače, regres mora biti izplačan najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta, razen seveda, če se vlada in sindikati javnega sektorja ne dogovorijo drugače;
• minimalna plača je kriterij pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za pridobitev pravice do solidarnostne pomoč. Aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev (Uradni list RS, št. 40/12 in 46/13) namreč določajo, da javnemu uslužbencu pripada solidarnostna pomoč, če njegova osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer (smrt, invalidnost, daljša bolezen) ne presega minimalne plače, za člane reprezentativnih sindikatov, ki so podpisali aneks h kolektivni pogodbi, pa velja, da osnovna plača ne sme presegati 130 odstotkov minimalne plače. Kriterij glede minimalne plače ne velja v primerih elementarnih nesreč, požarov in podobnega;
• prav tako je minimalna plača v aneksih h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev (Uradni list RS, št. 40/12) določena kot znesek, ki ga ne sme presegati izplačilo stroškov prevoza na delo in z dela, razen, če so višji stroški posledica izrednih prihodov na delo zaradi odločitve delodajalca.

Določanje višine minimalne plače

Zakon določa, da se minimalna plača določi kot seštevek zneska minimalnih življenjskih stroškov, povišanih za 20 %, ter zneska davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost za delavca, ki v davčnem letu, v katerem se določi višina minimalne plače, ne uveljavlja olajšav za vzdrževane družinske člane skladno z zakonom, ki ureja dohodnino, in ki razen minimalne plače in regresa, določenega z zakonom, nima drugih obdavčljivih dohodkov, ki bi vplivali na višino splošne olajšave. 

Skladno z zakonom se lahko minimalna plača določi v znesku, ki je višji od zneska, določenega na podlagi pravila iz prejšnjega odstavka, upoštevaje rast cen življenjskih potrebščin, gibanje plač, gospodarske razmere oziroma gospodarsko rast in gibanje zaposlenosti.

Tako določen znesek minimalne plače ne sme biti višji od seštevka zneska minimalnih življenjskih stroškov, povišanih za 40 %, ter zneska davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost za delavca, ki v davčnem letu, v katerem se določi višina minimalne plače, ne uveljavlja olajšav za vzdrževane družinske člane skladno z zakonom, ki ureja dohodnino, in ki razen minimalne plače in regresa, določenega z zakonom, nima drugih obdavčljivih dohodkov, ki bi vplivali na višino splošne olajšave.

Višino minimalne plače na podlagi navedenih podlag določi ministrica oziroma minister, pristojen za delo, in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije najkasneje v roku treh mesecev po spremembi zneska minimalnih življenjskih stroškov, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Ta način določitve minimalne plače bo treba uporabiti za določitev minimalne plače od 1. januarja 2021.

Minimalna plača se enkrat letno uskladi najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin. Za uskladitev minimalne plače se uporabi uradni podatek Statističnega urada Republike Slovenije o medletni rasti cen življenjskih potrebščin decembra preteklega leta glede na december predpreteklega leta.

Znesek minimalne plače, določen na podlagi uskladitve z rastjo cen življenjskih potrebščin, velja za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja tekočega leta dalje. To pomeni, da znesek minimalne plače praviloma vedno velja od 1. januarja do 31. decembra leta.

Znesek minimalne plače v skladu z drugim odstavkom 3. člena in 5. členom zakona, ki ureja minimalno plačo,  določi ministrica oziroma minister, pristojen za delo, po predhodnem posvetu s socialnimi partnerji in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije najkasneje do 31. januarja tekočega leta.

Nadzor nad izvajanjem zakona in kazenske določbe

Nadzor nad izvajanjem določb zakona o minimalni plači opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo.

Zakon vsebuje tudi kazenske določbe in določa:

• z globo od 3.000 eurov do 20.000 eurov se kaznuje delodajalec:
  • ki delavcu ne izplača plače v skladu s 4. in 5. členom zakona o minimalni plači, razen v primeru postopnega prehoda na določeno višino minimalne plače na podlagi sklenjenega sporazuma v skladu z 9. in 10. členom zakona,
  • ki v primeru postopnega prehoda na določeno višino minimalne plače na podlagi sklenjenega sporazuma ne izplača plače v skladu z 9. in 10. členom zakona.
• ne glede na prejšnji odstavek se manjši delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev in stori prekršek iz prejšnjega odstavka, kaznuje z globo od 1.500 eurov do 8.000 eurov.
• z globo od 1.000 eurov do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba delodajalca – pravne osebe ter odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

POMEMBNO: