Ocenjevanje javnih uslužbencev poteka enkrat letno, in sicer se javni uslužbenci ocenjujejo za delo opravljeno v preteklem koledarskem letu. Skladno s tretjim odstavkom 2. člena Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uradni list RS, št. 51/08, 91/08, 113/09, 22/19 in 121/21; v nadaljevanju: Uredba) ocenjevalno obdobje zajema obdobje od 1. januarja do 31. decembra.
Rok, do katerega je treba oceniti javne uslužbence, je določen v drugem odstavku 4. člena Uredbe, in sicer se javne uslužbence oceni najkasneje do 15. marca.
V nadaljevanju je na konkretnih primerih prikazana veljavna ureditev, katere javne uslužbence se oceni za delo opravljeno v preteklem koledarskem letu.
Osnovno pravilo – opravljanje dela najmanj šest mesecev
Uredba v prvem odstavku 4. člena določa, da se javne uslužbence, ki so pri proračunskem uporabniku zaposleni za določen ali nedoločen čas, za polni delovni čas ali delovni čas, krajši od polnega delovnega časa, oceni enkrat letno.
Skladno s prvim stavkom tretjega odstavka 4. člena Uredbe se pri postopku ocenjevanja ocenijo javni uslužbenci, ki so v prejšnjem koledarskem letu opravljali delo najmanj šest mesecev.
Iz navedenih določb izhaja, da je osnovno pravilo, ki ga določa Uredba za pridobitev ocene, da je javni uslužbenec v preteklem koledarskem letu opravljal delo najmanj šest mesecev, in sicer ne glede na to, ali je zaposlen za nedoločen ali določen čas, za polni ali krajši delovni čas.
Pogoj za pridobitev ocene tako ni vezan na zaposlitev javnega uslužbenca, temveč na opravljanje dela najmanj šest mesecev v preteklem koledarskem letu. Pri določitvi pogoja opravljanja dela najmanj šest mesecev se upošteva polovica obsega delovnih dni v posameznem letu. V letu 2022 je v primeru 40 urnega delovnika delovna obveznost znašala 252 dni. Če javni uslužbenec ni opravljal dela najmanj šest mesecev oziroma polovico obsega delovnih dni (126 dni), potem se za leto 2022 ne oceni.
Primer 1:
Javni uslužbenec se je zaposlil v javnem sektorju 1. avgusta 2022.
Javnega uslužbenca se za leto 2022 ne oceni, saj ni opravljal dela najmanj šest mesecev v letu 2022.
Primer 2:
Javni uslužbenec se je zaposlil v javnem sektorju 1. julija 2022. V letu 2022 je bil 10 dni odsoten zaradi koriščenja letnega dopusta in 15 dni zaradi bolezni.
Javnega uslužbenca se za leto 2022 ne oceni, saj ni opravljal dela najmanj šest mesecev v letu 2022.
Primer 3:
Javni uslužbenec se je zaposlil 1. maja 2022. V letu 2022 je bil 10 dni odsoten zaradi koriščenja letnega dopusta in 66 dni zaradi poškodbe izven dela.
Javnega uslužbenca se ne oceni, saj dela ni opravljal najmanj šest mesecev v letu 2022. Skupaj je v letu 2022 od maja do decembra 170 delovnih dni. Če odštejemo 76 dni, ko je bil javni uslužbenec odsoten, je skupaj opravljal delo 94 dni v letu 2022, moral pa bi opravljati delo vsaj 126 dni, da bi bil ocenjen.
Izjeme, ko se javni uslužbenec oceni, čeprav dela ni opravljal najmanj šest mesecev
Uredba v drugem stavku tretjega odstavka 4. člena določa izjeme, ko se javni uslužbenec oceni, čeprav je bil odsoten v preteklem koledarskem letu več kot šest mesecev in torej dela ni opravljal najmanj šest mesecev, in sicer v naslednjih taksativno naštetih primerih:
- napotitev s strani delodajalca,
- poškodba pri delu,
- poklicna bolezen in
- starševsko varstvo (porodniški dopust).
V okviru odsotnosti zaradi starševskega varstva je treba upoštevati vse tri vrste odsotnosti, kot jih določa Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 26/14, 90/15, 75/17 – ZUPJS-G, 14/18, 81/19, 158/20, 92/21 in 153/22), torej koriščenje materinskega, očetovskega in starševskega dopusta.
Javnih uslužbencev pa se v vseh ostalih primerih, ko v koledarskem letu dela niso opravljali najmanj šest mesecev iz drugih razlogov (npr. zaradi bolezni, nege družinskega člana, koriščenja letnega dopusta), ne oceni.
V primeru izjem, ko je javni uslužbenec upravičen do ocene, čeprav dela ni opravljal najmanj šest mesecev, se zastavlja vprašanje, koliko časa mora javni uslužbenec opravljati delo, da se ga oceni. Uredba odgovora na to vprašanje ne daje, je pa v zvezi z ocenjevanjem v primeru izjem treba upoštevati sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, opravilna številka VDSS sodba Pdp 728/2010, v kateri je sodišče zavzelo stališče, da je »prisotnost na delu osnovni predpogoj, da se rezultati ter delovne in strokovne kvalitete lahko ocenijo. To pa pomeni, da javnega uslužbenca, ki je odsoten celotno ocenjevalno obdobje, ni mogoče oceniti.«. Če je bil torej javni uslužbenec celotno ocenjevalno obdobje, od 1. januarja do 31. decembra odsoten, se za to leto ne oceni.
V primeru, ko so javni uslužbenci v ocenjevalnem obdobju opravljali delo krajše časovno obdobje, sicer pa so bili odsotni zaradi enega od naštetih razlogov (napotitve s strani delodajalca, poškodbe pri delu, poklicne bolezni ali starševska varstva), je pri odločitvi delodajalca, ali se javni uslužbenec oceni ali ne, treba upoštevati tudi sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opravilna številka VDSS Pdp 596/2019, iz katere izhaja, da bi javna uslužbenka morala biti ocenjena v primeru, ko je bila na delu efektivno prisotna 18 dni, sicer pa odsotna z dela več kot šest mesecev zaradi koriščenja pravice do materinskega in starševskega varstva.
Primer 4:
Javna uslužbenka v letu 2022 dela ni opravljala, saj je bila odsotna zaradi koriščenja materinskega in starševskega dopusta.
Javno uslužbenko se za leto 2022 ne oceni, saj ni opravljala dela niti en dan v letu 2022.
Primer 5:
Javna uslužbenka se je vrnila s starševskega dopusta 1. oktobra 2022 in opravljala delo do 31. decembra 2022.
Javna uslužbenka se za leto 2022 oceni, čeprav ni opravljala dela najmanj šest mesecev, saj gre za eno od naštetih izjem iz Uredbe.
Posebnosti ocenjevanja v primeru premestitve oziroma sklenitve pogodbe o zaposlitvi za drugo delovno mesto
Uredba kot pogoj za ocenitev javnega uslužbenca določa opravljanje dela najmanj šest mesecev, ne daje pa odgovora na vprašanje, za katero delovno mesto se oceni javni uslužbenec v primeru, ko se med letom premesti ali sklene pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto.
Ministrstvo za javno upravo je v teh primerih zavzelo stališče, da se javni uslužbenec za posamezno ocenjevalno obdobje oceni za delovno mesto, ki ga je zasedal ob preteku ocenjevalnega obdobja, torej za delovno mesto, ki ga je zasedal 31. 12.[1]
Primer 6:
Javna uslužbenka je bila do 31. oktobra 2022 zaposlena in opravljala delo na delovnem mestu vzgojiteljice predšolskih otrok – pomočnice vzgojiteljice, 1. novembra 2022 pa se je zaposlila na delovnem mestu vzgojiteljice.
Javno uslužbenko se za leto 2022 oceni, saj je opravljala delo najmanj šest mesecev, ocena pa se ji upošteva za zadnje delovno mesto, torej za delovno mesto vzgojiteljice.
Posebnosti pri ocenjevanju v primeru, ko javni uslužbenec opravlja delo na dveh delovnih mestih
V primeru, ko javni uslužbenec opravlja delo na dveh delovnih mestih, se ocenjuje za vsako delovno mesto posebej. Prav tako se postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje izvede za vsako delovno mesto, ki ga javni uslužbenec zaseda, posebej.[2]
Primer 7:
Javni uslužbenec je v letu 2022 zaposlen na dveh delovnih mestih, in sicer na delovnem mestu hišnika V in receptorja V.
Javnega uslužbenca se za leto 2022 ocenjuje za vsako delovno mesto posebej, tudi pogoji za napredovanje se preverjajo za vsako delovno mesto posebej.
Posebnosti pri ocenjevanju javnih uslužbencev v primeru prekinitve delovnega razmerja in ponovne zaposlitve
Glede na to, da Uredba kot pogoja za ocenitev javnega uslužbenca ne določa neprekinjenega opravljanja dela v javnem sektorju v preteklem koledarskem letu, se ocenijo tudi javni uslužbenci, ki so v koledarskem letu imeli prekinitev delovnega razmerja, so pa izpolnili pogoj opravljanja dela najmanj šestih mesecev.
Primer 8:
Javni uslužbenec je bil v letu 2022 zaposlen in opravljal delo od 1. januarja do 31. marca 2022, nato mu je prenehalo delovno razmerje v javnem sektorju. Ponovno se je zaposlil v javnem sektorju 1. avgusta 2022.
Javnega uslužbenca se kljub vmesni prekinitvi delovnega razmerja oceni, saj je opravljal delo najmanj šest mesecev v letu 2022.
[1] Odgovori na najpogostejša vprašanja v zvezi z ocenjevanjem in napredovanjem (26. 8. 2021), Odgovor na vprašanje številka 18.
[2] Odgovori na najpogostejša vprašanja v zvezi z ocenjevanjem in napredovanjem (26. 8. 2021), Odgovor na vprašanje št. 19.